39. spominski pohod na Slavnik in 60 let Tumove koče na Slavniku

Planinci in ljudje dobre volje so prišli od vsepovsod: iz bližnjih krajev in društev izpod Slavnika, pa iz obale, Trsta - Slovenci in Italijani (CAI XXX. Ottobre), s Krasa, prišli so štajerski pobratimi iz Frama, največja skupina pa so bili planinci iz številnih krajev hrvaške Istre - od Pule do Umaga (več kot 150 jih je bilo), manjkali niso niti člani Planinske skupine Bazovica z Reke. Prišli so tudi mladi planinci, ki predstavljajo bodočnost našega dela. Težo k svečanemu vzdušju so nedvomno prispevali podpredsednik PZS Tone Jesenko z izjemno tehtnim nagovorom ( govor Toneta Jesenka) in predstavniki “oblasti”: MO Koper - podžupan Peter Bolčič, ki je društvu izročil priznanje MO Koper, in Občine Hrpelje Kozina - županja Saša Likavec Svetelšek, ter potomci dr. Henrika Tume: vnuka Matija in Dušan Tuma ter pravnukinja, predsednik Istrske planinske zveze Goran Šepić - vsi s svojimi spodbudnimi nagovori. Potrdili so pozdravne besede predsednika OPD Koper Alda Zubina: "... praznovati in veseliti se ne moreš sam, za to potrebuješ prijatelje ...”, ki je v nadaljevanju spregovoril o tradiciji pohoda ter nastanku in skrbi za Tumovo kočo na Slavniku v 60. letih. Prisrčna, a hkrati svečana slovesnost je tekla pod profesionalno taktirko načelnice promocijskega odseka OPD Koper Sabine Francek Ivović, sooblikovali pa so jo pevska skupina OPD Koper ter vedno aktualni Mef - Drago Mislej. Pridne roke planink so tudi tokrat pripravile nepogrešljivi Slavnikov čaj in postregle obiskovalce s krofom. Matija Tuma, kot dober opazovalec dogajanja, nam je v zahvali prisrčno zapisal: “K uspeli prireditvi je doprinesel tudi pevski zbor in mravljice v zelenih telovnikih, ki so skrbele, da je prireditev tekla tekoče.” Kot vse obletnice in srečanja planincev je bilo tudi to, na Slavniku, namenjeno druženju in medsebojnemu spoznavanju in ne nazadnje tudi načrtovanju obiskov naslednjih planinskih aktivnosti. Ali kot je lepo povedal podpredsednik PZS Tone Jesenko: "Obletnice so simbolni mejniki, možnosti potrjevanja skupinske zavesti in zavzetosti za ohranjanje vrednot, ki so se utrjevale ob skupnem delu in želji, storiti nekaj dobrega, koristnega za vse. Take prireditve, kot je današnja, nas povezujejo in ožarjajo s posebno energijo. Hkrati so priložnost, da ne samo člani, ampak tudi širša javnost dobijo več informacij o široki paleti planinske dejavnosti, ki ponuja preživljanje prostega časa v najlepšem okolju, 'kjer srce vriska in duša poje', če uporabim besede poeta.” Maruška Lenarčič 39. spominski pohod na Slavnik in 60 let Tumove koče na Slavniku (foto Valter Valenčič) Pozdravni nagovor predsednika OPD Koper Alda Zubina Drage planinke in planinci, spoštovani gostje, prisrčno pozdravljeni in dobrodošli na Slavniku, obalnem Triglavu, prvem tisočaku nad slovenskim morjem. Tudi vreme je spoznalo naše dobre namene in nam po dolgem deževnem obdobju podarilo prelep sončen dan. In današnji dan je nekaj posebnega, je pravi planinski praznik, ob 39. tradicionalnem pohodu namreč praznujemo tudi 60 let naše koče, ki že vse od leta 1957 kljubuje viharjem in nudi zavetje obiskovalcem Slavnika. Praznovati in veseliti pa se ne moreš sam, potrebuješ prijatelje in danes smo se tukaj v velikem številu zbrali planinski prijatelji in ljudje dobre volje z vseh vetrov. Posebej nas veseli otroški živžav, ki danes vlada tod naokoli, ta planinski drobiž je naša bodočnost, z njimi se počutimo kar malo mlajše. Naši predhodniki, ki so si pred 39 leti zamislili ta pohod, so ga posvetili kurirjem, ki so v času 2. svetovne vojne in NOB prav preko Slavnika vzdrževali svoje kurirske povezave in ob tem tvegali tudi svoja življenja. Z leti je pohod postal vse bolj množična rekreacijska prireditev in srečanje ter druženje ljubiteljev gibanja v neokrnjeni naravi. Ob letošnjem okroglem jubileju moramo nekaj besed posvetiti tudi naši koči, ki nosi ime izjemne osebnosti, velikega slovenskega alpinista, publicista, politika in narodnega buditelja dr. Henrika Tume. V težkih povojnih letih so planinski navdušenci zbrali dovolj poguma, idej, materialnih sredstev in marljivih izvajalcev, da so na področju brez planinske tradicije poleg močnega planinskega društva postavili tudi trdno zgradbo, zavetišče pod vrhom Slavnika. Zamisel o gradnji koče so sprejeli že na ustanovnem občnem zboru PD Koper leta 1949, z gradnjo začeli leta 1955 in 24. junija 1956 v kletnih prostorih že odprli zasilno oskrbovano planinsko postojanko. Kočo so v celoti dogradili in jo svečano odprli 7. julija 1957. Med leti 1988 in 1994 je koča doživela temeljito prenovo. Zgrajen je bil prizidek za sanitarije in večji vhodni predprostor, zaščitena fasada s kovinsko oblogo, obnovljene vse notranje instalacije, prostori in oprema ter povečana jedilnica. Cela vrsta oskrbnikov in društvenih gospodarjev je skozi desetletja poskrbelo, da je koča v izjemno zahtevnih vremenskih pogojih ohranila dobro kondicijo in nudila gostoljubje množicam planinskih navdušencev iz domovine in tujine. V zadnjih treh letih so jo neutrudni društveni delavci ponovno temeljito obnovili in posodobili. Zgrajena je bila čistilna naprava, plinska instalacija s plinohramom, razširjena kuhinja, obnovljena terasa in fasada, zamenjan opaž, prebarvan strop in lakiran parket v dnevnem prostoru, nameščene peči v spalnice in prebarvana kovinska streha, obnovljena zunanja obloga zgradbe in zamenjana polovica oken in vrata na terasi. Izvedeni so bili posegi za izpolnitev zahtevnih pogojev glede energetske učinkovitosti in varstva okolja, ki so nam omogočili pridobitev certifikatov okolju in družinam prijazna planinska koča. Uredili smo tudi njeno okolico, posadili za Slavnik značilne mokovce, nasuli zemljino in izvedli proti erozijske ukrepe na totalno erodiranem območju dostopa na vrh Slavnika, ki se spet lepo obrašča. Na fasado smo namestili tudi defibrilator v upanju, da ga ne bo potrebno nikoli uporabiti. Poudariti moram tudi odlično sodelovanje z oskrbniško ekipo, ki se trudi po svojih najboljših močeh, da bi se obiskovalci v koči dobro počutili in zadovoljni vračali v dolino. Obisk Slavnika se iz leta v leto povečuje, za svoj cilj si ga zbirajo pohodniki, tekači in kolesarji, kar povzroča veliko obremenitev naravnega okolja in kar nekaj težav prebivalcem pod njim. Zato tudi ob tej priložnosti vse obiskovalce prosim, da pri svojih aktivnostih poskrbimo, da puščamo čim manj sledov, ne uporabljamo bližnjic ali hodimo in kolesarimo vsevprek, da o vožnji z motornimi vozili v naravnem okolju niti ne govorim. Zavedati se moramo, da smo tu samo gostje, ki moramo spoštovati zakone narave, zahteve in potrebe lastnikov zemljišč in parkirno ureditev v naseljih. Z domačini, predstavniki agrarnih in vaških skupnosti ter lovci smo uspeli vzpostaviti odlično sodelovanje, za kar se jim najlepše zahvaljujem. Razumejo našo potrebo po rekreaciji v naravnem okolju, upravičeno pa pričakujejo tudi upoštevanje njihovih priporočil in dogovorjenega ravnanja, saj so od tega prostora nekateri tudi življenjsko odvisni. Spoštovani, hvala, da ste današnjo slovesnost počastili s svojo prisotnostjo in ustvarili izjemno vzdušje, vaši nasmejani obrazi so najlepši okras te prireditve, prijazne besede in stiski rok starih in novih prijateljev generirajo mogočne valove pozitivne energije. Proti njej so vsi kilovati z antenskega stolpa nad nami prava malenkost. Vsem skupaj želim še naprej prijetno druženje in da bi nam ta dan še dolgo ostal v prijetnem spominu. Hvala.