NOVICE  

Da malce osvetlimo njeno delovanje, smo se pogovorili z novim načelnikom gospodarske komisije, Jankom Rabičem, članom Planinskega društva Jesenice.

Gospodarska komisija v okviru organov PZS zavzema zelo pomembno mesto, pod njeno okrilje spada paleta najrazličnejših nalog, ki so povezane s področjem gospodarjenja in upravljanja planinskih objektov. Gre za pripravo in obravnavo različnih pravilnikov ter razpisov, reševanje premoženjskih vprašanj in podobno.

Pomembno je delo na področju ekologije na planinskih kočah, osveščanja članov planinskih društev in oskrbnikov o čistem okolju, delo v okviru svetovalne pisarne za gradnjo malih čistilnih naprav in za obnovo objektov. Komisija obravnava in sprejema nove koče v register koč PZS, obiskuje koče, zbira podatke, organizira konference o planinskem gospodarstvu z aktualnimi temami, spremlja zakonodajo in novosti. Vse bolj se mora prilagajati sodobnim trendom planinstva v povezavi s planinskimi kočami, uvaja novosti na področju finančnega poslovanja, zaposlovanja kadrov, davčnih blagajn in podobno. Delo zajema mednarodno sodelovanje, izmenjavo izkušenj v okviru komisije za koče in poti CAA, kjer imamo svojega predstavnika Draga Dretnika.

Komisija v tem mandatu od lanskega aprila naprej šteje devet članov. Letošnjega januarja je strokovno delo komisije prevzel novi strokovni sodelavec Dušan Prašnikar, ki se je hitro vključil v delo in dobro izvaja zastavljene naloge.

Prednostnih nalog je vse več, težko jih opredeljujemo na bolj ali manj pomembne. Sedaj je morda v ospredju predelava zastarelega pravilnika o upravljanju, poslovanju in opremi planinskih koč. Potem moramo urediti spremembe kriterijev za ocenjevanje vlog pri razpisih. Čim prej bi radi naredili korak naprej pri obsežni nalogi ravnanja z vodnimi viri in odpadnimi vodami, s katerimi bi v nekaj letih lahko rešili večino problemov na kočah.

Še bolj aktivno moramo iskati možne vire financiranja malih čistilnih naprav in drugih vsebin, povezanih s kočami. Pomembni sta akciji Okolju prijazna planinska koča in Družinam prijazna planinska koča. Gre še za vrsto drugih nalog. Povezovanje s turističnim gospodarstvom, tukaj so po mojem mnenju letos narejeni kar pomembni koraki: spletne aplikacije za podatke o kočah, informacijska podpora rezervacijam planincev in podobno.

Planinsko gospodarstvo se skozi čas gotovo spreminja. Časi so bili drugačni, spomnimo se udarniških gradenj koč, dalo se je dobiti sredstva, delovni kolektivi so pomagali. Koče se starajo, saj so bile vse zgrajene pred desetletji. Sicer so bile večkrat obnovljene, vendar je potrebnega vse več rednega vzdrževanja. Koče niso več nobena izjema glede zakonskih predpisov, ki jih morajo planinska društva spoštovati in se jih držati. Gre za delovna razmerja, spoštovanje higienskih predpisov, požarni in drugi red v kočah. Ob tem nihče ne upošteva, da za poslovanje koč, predvsem v visokogorju, veljajo popolnoma druge vremenske razmere, način oskrbovanja, stroški prevoza. V društvih delajo aktivni in zavzeti prostovoljci, ki pogosto niso kos vsem zahtevnim nalogam.

 

Ali so planinske koče (oziroma planinska društva, ki jih upravljajo) avtonomne ali se morajo držati pravil PZS? Česa se morajo držati?

Društva so v veliki meri avtonomna pri delu, seveda pa obstajajo pravila oziroma nek red, ki se ga je treba držati oziroma ga spoštovati. Planinska društva morajo s tem, ko so sestavni del velike družine PZS, to spoštovati. Skupni cilj vseh je, da so vsi, ki obiščejo koče, zadovoljni, tako glede cen, prijaznosti, lepe okolice, informacij o okoliškah turah in podobnega.

Cene v kočah so že nekaj let kar precej vroča tema, s tem se ubadamo tudi pri gospodarski komisiji. Prav je, da obstajajo pravila znotraj PZS, kakšne naj bodo cene. Sedanje veljavne so lani potrdili člani komisije in zbor gospodarjev ter zatem upravni odbor PZS. Na voljo in vpogled so na spletni strani PZS. Nekaj društev predlaga, naj bodo cene priporočljive in ne določene, nekaj društev se jih ne drži in delajo po svoje. V letošnjih poletnih mesecih je PZS prejela kar precej pritožb planincev, da v posameznih kočah ne spoštujejo dogovorov in zaračunavajo višje cene. Naša komisija zbira vse pritožbe in bo tudi ukrepala v skladu z veljavnim pravilnikom. Sklepe bo posredovala v obravnavo upravnemu odboru PZS. Ta problem moramo v prihodnje rešiti v zadovoljstvo vseh, najti ustrezen kompromis. Društva s kočami v visokogorju zagovarjajo višje cene zaradi velikih stroškov, po drugi strani uporabniki storitev (planinci z izkaznicami PZS) zahtevajo, da so cene takšne, kot so določene, oziroma da se jim prizna dogovorjeni popust. Problem je kar velik in upam, da ga bomo ustrezno rešili.

Udobje oziroma sploh urejenost bivanja je od koče do koče različno. Zagotovo podpiramo, da mora koča zagotavljati osnovne standarde, zavetje pred slabim vremenom, osnovno planinsko prehrano, prenočišče. Kako je s tem, je v veliki meri odvisno od oskrbnikov in tudi društev. Podpiramo seveda, da se zaščiti preprostost, ki jo verjetno podpira tudi večina planincev, so pa tudi izjeme, ki v kočah pričakujejo veliko več od tega.

Vsekakor je največja ovira za uspešno obratovanje planinskih koč pomanjkanje finančnih sredstev. Le nekaj najbolj obiskanih koč z velikim številom nočitev lahko iz dohodkov pokrije posodabljanje koče v skladu z zakonskimi zahtevami in trendi sodobnega planinstva. Težko je pridobiti dobrega oskrbnika ali najemnika za planinsko kočo, ki bi bil tudi ustrezno usposobljen za najraznovrstnejša opravila na koči. Poleg skrbi za dobro počutje gostov, kamor sodi prijaznost in dobra kuhinja, je treba upravljati celo vrsto zahtevnih tehničnih naprav - oskrbni sistem za vodo, lastno proizvodnjo električne energije (če koča ni priključena na javno omrežje), čistilno napravo za odpadne vode in še kaj.

Sedanja Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/2007 in 30/2010) v 17., 18. in 19. členu predpisuje prehodne roke, do katerih je treba zagotoviti odvajanje odpadne vode ali po javni kanalizaciji ali pa jih očistiti v mali komunalni čistilni napravi (alternativno tudi v nepretočni greznici). V 19. členu je zapisano, da morajo lastniki obstoječih stavb na območjih poselitve, kjer ni treba odvajati odpadne vode v javno kanalizacijo, za odpadno vodo, ki nastaja v obstoječi stavbi, sami na lastne stroške zagotoviti čiščenje vode v mali komunalni čistilni napravi ali njeno zbiranje v nepretočni greznici. In to najpozneje do 31. 12. 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali vodovarstvenem območju, in do 31. 12. 2017, če obstoječa stavba ni na prej navedenih območjih.

Jasno je le to, da do teh rokov več deset tisoč stavb v Sloveniji ne bo izpolnilo zakonskih zahtev, med njimi tudi od 80 do 90 planinskih koč. Če pa bi PZS uspelo pridobiti okoli 5 milijonov nepovratnih sredstev, bi v naslednjih petih letih na vseh kočah uredili čiščenje odpadnih vod v skladu s predpisi.

Za koče v visokogorju, ki se same oskrbujejo z električno energijo iz fotovoltaike, vetrnih elektrarn, malih hidroelektrarn in generatorjev na tekoča goriva, se izbor tehnologij čiščenja odpadne vode zaradi pomanjkanja energije zelo skrči. Za vsako kočo posebej je treba izbrati najboljšo rešitev. V drugih alpskih deželah je na teh kočah zaradi bolj tolerantne zakonodaje precej razširjena uporaba suhih stranišč. V skladu z našimi predpisi pa je treba tudi izcedno vodo iz suhih stranišč, umivalnic in kuhinje očistiti do predpisanih parametrov, kar pa v visokogorju zelo podraži investicijo.

Koče morajo izpolnjevati vse mogoče okoljske standarde. Je torej čas, da se tudi planinci spremenimo v načinu obiskovanja gora? Kaj lahko storimo, da prispevamo k manjši obremenitvi okolja in lažjemu poslovanju koč?

Na PZS že četrto leto kočam podeljujemo certifikat Okolju prijazna koča. To spričevalo pridobi planinska koča, ki izpolnjuje stroge zahteve glede varovanja okolja. Med temi so tudi navodila o ravnanju vsakega posameznega gosta, da bo s svojim bivanjem na koči prispeval k čim manjši obremenitvi okolja. Ta navodila so sestavni del informacij, ki so objavljene na vidnih mestih v skupnih prostorih koče. Če obiskovalci upoštevajo te napotke, pomembno prispevajo k varovanju naše gorske narave. K lažjemu poslovanju koč pa najbolj prispevamo s svojim obiskom na koči.

Ker gre za novo obliko sodelovanja in povezovanja s turizmom, je težko takoj podati neko oceno učinkov. Kot sedaj kaže, bo nekaj zagotovo dobrih, marsikaj bo treba doreči s turističnim gospodarstvom na določenem območju, kjer se vidijo možnosti sodelovanja. To bo verjetno vplivalo tudi na večji obisk gora in pri tem bo treba narediti še več, da se bo ohranil lep, še neokrnjen gorski svet, da ga bodo vsi znali spoštovati in da ga ne bodo onesnaževali ter uničevali.

Komisija se v tem mandatnem obdobju v letu dni na veliko načinov prizadeva, da pomaga društvom pri upravljanju koč. To je pomoč svetovalne pisarne pri gradnji čistilnih naprav in obnovah, zagotavljanju helikopterskih prevozov za obnove preko razpisa in druga pomoč pri reševanju problemov. Letos smo pomembne korake naredili pri promociji koč, saj smo društvom brezplačno omogočili sodelovanje na sejmih, to možnost imajo tudi preko spletnih strani PZS. Kar zadeva druge komisije, smo vedno za tvorno sodelovanje, naloge opredeljujemo pri izvedbi posameznih akcij. Tudi z vodstvom zveze je sodelovanje dobro in odnosi so korektni.

Različnim izobraževanjem bo zagotovo treba nameniti več pozornosti. Prav sedaj smo se lotili priprave organizacije usposabljanja za oskrbnike koč in ga nameravamo izvesti na začetku prihodnjega leta.

Ne, ni posebnih težav. Moja želja je predvsem, da bi v delo enakovredno lahko vključili vse člane komisije. Delo je res obsežno in vsak bi lahko naredil veliko koristnega, kar bi se potem odražalo v delu celotne komisije. Zdi se, da smo na pravi poti, da nam to uspe.