PZS na sejmu Natour Alpe-Adria 2017 |
 Najdi nas na Facebooku
|
NOVICE
ponedeljek, 19. avgust 2013 ob 00:00, ogledov: 3763 Avtomatske defibrilatorje tudi v gore| Objavil(a): Zdenka Mihelič | | Delo: Potrebovali bi jih predvsem v planinskih kočah, ki so reševalcem težko dosegljive, a predpisov ni, niti odziva države. |
Ravne na Koroškem - V slovenskih gorah je
lani zaradi posledic srčne in možganske kapi v enajstih mesecih umrlo dvanajst
planincev, na Uršlji gori zaradi srčnega zastoja v kratkem času kar dva. Čeprav
defibrilator v takšnih primerih lahko reši življenje, je od težje dostopnih
planinskih koč nameščen le na Kredarici.
Prav zaradi hitrejšega ukrepanja v prvih
minutah po srčnem zastoju so se v Koronarnem klubu Mežiške doline odločili sami
poskrbeti za namestitev avtomatskega defibrilatorja AED na množično obiskani
Uršlji gori. Podobno si v Planinski zvezi Slovenije z AED prizadevajo opremiti
vsaj planinske koče prvega reda, do katerih ni dostopa po cesti in do koder
reševalci potrebujejo (pre)več časa.
Pohodniki se v gore namreč pogosto
odpravljajo nepripravljeni, tudi s kroničnimi srčnimi boleznimi in precenijo
svoje sposobnosti. Zaradi napora in poletne vročine je verjetnost, da doživijo
srčni zastoj, še večja, zato bi bila namestitev defibrilatorjev po besedah
predsednika Planinske zveze Slovenije (PZS) Bojana Rotovnika vsekakor upravičena.
Vendar so bili do zdaj na razpisih neuspešni, sami pa denarja za nakup naprav
nimajo. Defibrilator na Kredarici so dobili z donacijo.
Ker je nameščanje javno dostopnih AED
pri nas neregulirano ter prepuščeno civilni pobudi in donatorstvu, za defibrilator
na Uršlji gori na Koroškem zbirajo prostovoljne prispevke. Doslej so v regiji,
ki izstopa po uspešnosti uporabe javnih defibrilatorjev, namestili že približno
60 naprav, laiki so jih uporabili več kot tridesetkrat in petim ljudem rešili
življenje. Nad odnosom države so razočarani. Peter Kordež, reševalec in član
Koronarnega kluba Mežiške doline, pravi, da jih spodbujajo, naj nadaljujejo
prostovoljno delo, »po drugi strani pa nas bodo zdaj udarili še s tem, da bomo
morali sami plačevati celo označevalne table za javne defibrilatorje. V takšnem
odnosu ne vidim perspektive za prihodnost.«
Koronarni klub Mežiške doline zbira
sredstva za nakup defibrilatorja, ki bi ga namestili v koči na Uršlji gori,
kjer sta v zadnjem času zaradi srčnega zastoja umrla dva planinca. Pobudo želi
Planinska zveza Slovenije razširiti tudi na druge množično obiskane planinske
postojanke.
Lani je v gorah zaradi srčne ali možganske kapi umrlo dvanajst planincev.
Po tem, ko sta dva umrla zaradi nenadnega srčnega zastoja na oddaljenem območju
1699 metrov visoke Uršlje gore, in zaradi številnih pohodnikov na Uršlji gori
skozi vse leto so se v Koronarnem društvu Mežiške doline odločili tja namestiti
avtomatski defibrilator (AED). To je učinkovita pomoč pri nenadnem srčnem
zastoju, ki ga ima v Sloveniji vsak dan deset ljudi, od pet do šest jih zaradi
tega takoj umre. Srčni zastoj, ki ga povzroči motnja srčnega ritma, je mogoče
prekiniti le z električnim sunkom, ki ga sproži defibrilator, a je za ukrepanje
malo časa - le deset minut. Ekipi gorske reševalne službe ali nujne medicinske
pomoči pa do Uršlje gore potrebujeta najmanj pol ure, poleg tega morajo zadnji
vzpon reševalci prehoditi peš, kar je težavno že zaradi prenašanja opreme, je
povedal reševalec Peter Kordež, ki je tudi član Koronarnega kluba Mežiške
doline.
Vsaj v koče prve kategorije
Pobudo bi bilo po njegovem mnenju smiselno in nujno razširiti na več
množično obiskanih planinskih koč, saj se planinci pogosto precenijo, v gore se
podajajo nepripravljeni, planinarijo tudi srčni bolniki, ob hujšem naporu in
vročini pa je nevarnost toliko večja. Od januarja do novembra lani je bilo v
Sloveniji dvanajst srčnih ali možganskih kapi v gorah. Zamisel o
defibrilatorjih zato podpirajo tudi v Planinski zvezi Slovenije, a za financiranje
nimajo denarja. »Na Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih
organizacij smo pred dobrim letom posredovali vlogo na javnem razpisu, ki je
vključevala tudi postopno nameščanje AED po planinskih kočah. V nekaj letih bi
opremili planinske koče prve kategorije. Žal nismo bili uspešni,« je povedal
predsednik PZS Bojan Rotovnik. »Cilj PZS pa ostaja, da bi opremili vsaj
planinske koče prve kategorije, ki niso dostopne po cesti, a sredstva še
iščemo.« Defibrilator že imajo v Triglavskem domu na Kredarici, dobili so ga
kot donacijo. »Morda pa še kje, vendar podatka nimamo.«
Predpisov ni
Celostnega, sistematičnega pristopa nameščanju AED v Sloveniji ni, niti ni
nobenih predpisov. »To je prepuščeno vsakemu posamezniku ali podjetju, občini
in podobno, ki se odloči in kupi AED ter ga namesti, kakor sami želijo,« pravi
Kordež. So tudi civilne iniciative, podobne koroški, ki se zavzemajo, da bi
bili aparati javno dostopni, ne pa zaklenjeni po pisarnah. Že pred leti so se
obrnili tudi na ministrstvo za zdravje, a neuspešno. »Po eni strani nas
hvalijo, da dobro delamo in naj nadaljujemo, po drugi strani pa nas bodo zdaj
udarili še s tem, da bomo morali sami plačevati celo označevalne table za javne
defibrilatorje.« Kordež v takšnem odnosu države ne vidi perspektive za
prihodnost, saj je skrb za zagotavljanje defibrilatorjev povsem prepuščena
civilni pobudi in donatorstvu. Donatorjev pa je čedalje manj. Ponekod jih sicer
kupijo, a ko jih uporabijo in z njimi rešujejo življenja, nato pa je treba
zamenjati elektrode, to postane težava. Elektrode stanejo 180 evrov,
defibrilatorji pa okrog 1600 evrov.
Koroška nad povprečjem
Koroška po pogostosti uporabe javnih defibrilatorjev in številu rešenih
življenj močno izstopa iz slovenskega povprečja. Nameščenih je že več kot 60
javno dostopnih AED, ki so jih laiki uporabili več kot tridesetkrat in tako
petim ljudem rešili življenje. »V tem je osebno zadoščenje, a odziva iz centra
države ni, kljub uspehom in ogromno dela ostajamo prezrti. Ko pa so z AED laiki
rešili prvega človeka v Ljubljani, so to obravnavali skoraj kot pristanek
človeka na Luni,« je razočaran Kordež.
Dela imajo ogromno, največ z ozaveščanjem javnosti in usposabljanjem ljudi.
»Nemogoče je narediti kaj narobe, saj aparat s pisnimi in glasovnimi navodili
vodi skozi postopek, če pa ne gre za fibrilacijo, to zazna in se sploh ne
sproži. Z AED bolniku ni mogoče škoditi,« poudarja reševalec. Odziv na
brezplačne tečaje je slab, zato so se v Koronarnem društvu odločili, da se
izobraževanja lotijo že v osnovnih šolah, kar prinaša dobre rezultate.
Izobraževali so tudi že planinske in alpinistične vodnike.
Prispevke za defibrilator na Uršlji gori
zbirajo na transakcijskem računu 02470-0254975682 (NLB). Več informacij
posredujejo na e-naslovuinfo@srce-si.si.
Vir: Delo in Delo.si,
Mateja Celin
--------------------------------------------------
Preberite tudi:
- Varneje v gore
- Mednarodni dan enotne evropske številke 112
|
|
| © PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024 |
|
|
Najdi nas na Facebooku
