NOVICE  

ÄŤetrtek, 29. maj 2014 ob 00:00, ogledov: 4948

Pred sto leti so zakoličili prvo kočo na Črni prsti

Planinsko društvo Podbrdo |
Objavil(a): Zdenka Mihelič
	V petek, 23. maja, je Planinsko društvo Podbrdo povabilo v Planinski dom na Petrovem Brdu na spominski večer ob 100-letnici ogleda in izmere parcele za gradnjo prve planinske koče na Črni prsti.
Kočo na Črni prsti je nameravala graditi tržaška podružnica Slovenskega planinskega društva na parceli, ki jo je osrednje Slovensko planinsko društvo domačinov iz Stržišč pod Črno prstjo kupilo že leta 1906.  Družbo ljubiteljev gora je pozdravil predsednik PD Podbrdo Tomaž Štenkler. Namen večera je predstavil njegov pobudnik, dolgoletni član društva Peter Čufer. Najprej je Olga Zgaga orisala zgodovinske dogodke na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je organizirano slovensko planinstvo začelo svojo pot. Poudarila je ne le njegovo aktivno in napredno planinsko vsebino dela, ampak tudi njegovo neprecenljivo vlogo pri prevzemu naših gora iz nemških rok. Potek dogodka, ki se je odvil v Podbrdu točno pred sto leti, je prebral Cveto Zgaga. Planinski vestnik je namreč v sedmi številki leta 1914 na dobrih dveh straneh (od 157 do 159) podrobno opisal, kako »se je izvršilo važno delo, ki bode zopet kazalo čvrst napredek našega dičnega Slovenskega planinskega društva vrh snežnih slovenskih planin«. V Podbrdu, ki se je že krepko privadilo ugodnostim leta 1906 zgrajene Bohinjske proge, se je 23. maja 1914 zbrala visoka družba. Slovensko planinsko društvo iz Ljubljane sta zastopala predsednik Fran Tominšek in nadinženir Ivan Škaberne, ki je izdelal vse načrte za kočo. Predstavnike tržaške podružnice SPD je vodil tajnik Miroslav Pretner, pridružil se jim je še geometer Krsto Pertot. Prisoten je bil tudi predstavnik c. kr. okrajnega glavarstva in soške podružnice SPD Po skupni seji, na kateri so pregledali načrt stavbe, so polni zanosa nadaljevali z družabnim večerom in pesmijo. Zgodaj naslednjega dne so se vsi skupaj odpravili na vrh Črne prsti. Sicer markirana pot je bila ledena, zato so hodili večinoma po meliščih. Najeli so domačina, ki je geometru pomagal nositi merilne aparate. Na vrhu se jim je po prav tako zaledeneli poti iz Bohinjske smeri pridružila še ena skupina iz Trsta, ki je prispela z nočnim vlakom. Povabilu sta se odzvala tudi predstavnik goriške podružnice SPD in celo zastopnik c. in kr. 3 korno in c. kr. brambenega poveljstva general-štabni major Reisinger iz Gradca. Dogodku so prisostvovali tudi vaščani vasice Stržišče pod Črno prstjo z županom na čelu. Po obilni malici so ob 10. uri pričeli z delom. Izmerili so parcelo, določili lokacijo koče in kamnoloma. Po uspešno končani akciji so po neprijetno mehkem snegu in po krajšem postanku v Orožnovi koči sestopili v Bohinjsko Bistrico. Po krajši zaključni seji so se z vlakom odpeljali vsak na svojo stran. Toda že 28. julija 1914 je deželo pretresla prva svetovna vojna. Smeli načrti tržaške podružnice SPD so se podrli. Po vojni je po vrhu Črne prsti Italija začrtala novo mejo in točno na mestu, odmerjenem za kočo, zgradila manjšo vojašnico. Na isti lokaciji nas danes pozdravlja planinska koča Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti (1835 m). Olga Zgaga V Planinskem domu na Petrovem Brdu na spominskem večeru ob 100-letnici ogleda in izmere parcele za gradnjo prve planinske koče na Črni prsti, foto Ivan Čufer