Češka koča na Spodnjih Ravneh nad Jezerskim je ena najstarejših in najbolj priljubljenih planinskih koč v slovenskih gorah ter spomenik več kot stoletje trajajočega slovensko-češkega prijateljstva. Prešerno praznovanje ob 115. obletnici odprtja koče je 25. julija 2015 prav tako minilo v znamenju slovensko-češkega planinskega sodelovanja.
Češko kočo na Spodnjih Ravneh (1542 m) je zgradila Češka podružnica Slovenskega planinskega društva v Pragi
in jo odprla 26. julija 1900, ko jo je tudi blagoslovil duhovnik Jakob
Aljaž, od leta 1949 pa jo upravlja PD Jezersko, ki je prav praznično obeležilo častitljivi jubilej "za marsikoga najtoplejše in najgostoljubnejše koče", kot jo je označila oskrbnica Karmen Karničar, kiso ji zbrani odobravajoče prikimali tudi ob naslednjih besedah: "Češka koča je ljubka priletna dama, narejena iz macesnovega lesa in zgrajena v slogu češke podeželske hiše, ki kljub letom ne potrebuje dodatnega lišpa." Da so ženske vidno zaznamovale zgodovino priljubljenega planinskega doma, je izpostavila predsednica PD Jezersko Anja Karničar in pod ostenjem Grintovcev izrekla dobrodošlico vsem zbranim planincem in številnim gostom.
Praznovanje ob 115. obletnici Češke koče na Spodnjih Ravneh je privabilo številne slovenske in češke planince. (foto Manca Čujež)
Češko-slovensko planinsko druščino so pozdravili župan občine Preddvor Jurij Rebolj, bodoči slovenski veleposlanik na Češkem Leon Marc, ataše češkega veleposlaništva v Sloveniji Josef Samson, predsednik Kluba čeških turistov Bratislav Chvatal ter nosilec današnjega češko-slovenskega povezovanja in neutrudni promotor Češke koče Ladislav Jirasko, ki je poudaril, da so bili slovensko-češki stiki najintenzivnejši konec 80. in v začetku 90. let, še danes pa češki planinci pogosto prihajajo v Slovenijo, v osrednji češki planinski reviji Lide & hory redno predstavljajo slovenske gore, ki so skupaj z alpinisti vsako leto nepogrešljive na mednarodnem alpinističnem festivalu v Pragi (letos bo med 19. in 22. novembrom). Praznovanju na Češki koči se je pridružil tudi Radek Jaroš, edini češki alpinist, ki se je povzpel na vseh 14 osemtisočakov, in 15. alpinist na svetu, ki mu je to uspelo.
Osrednjo slovesnost ob častitiljivem jubileju koče so s pozdravnimi nagovori pospremili slovenski in češki gostje. (foto Manca Čujež)
Častni govornik Miro Eržen, podpredsednik PZS, je v svojem nagovoru segel v zgodovino, saj je Češka koča tako kot Aljažev stolp, ki letos praznuje 120 let, igrala pomembno narodnobuditeljsko vlogo v slovenskih - takrat nemških - gorah. "Ponosni smo, da iz tega narodnozavednega delovanja nastaja trdna vez med slovenskimi in češkimi planinci, ki se pretvarja tudi v močno turistično sodelovanje, saj so Čehi eni najbolj množičnih obiskovalcev na Jezerskem," je dejal in se zahvalil vsem, ki so krojili zgodovino koče: "Globoko se poklanjam vsem, ki so poskrbeli, da tukaj stoji koča, oskrbnikom, ki so jo vsa desetletja srčno ohranjali, in domačinom za njihovo prizadevno delovanje. Češka koča je postala pojem planinske koče, kot si jo planinci želimo - ki ima vedno odprta vrata in človeka, ki ti zna svetovati glede primernosti ture, vremena in opreme." Koči dajejo neizbrisen pečat ravno njeni oskrbniki, visoko nad Jezerskim že šest desetletij Karničarjevi. Najdlje, kar 40 let, je bil oskrbnik legendarni Andrej Karničar, zadnje ducatletje Tone Karničar, vmes še alpinist in predsednik GRS Jezersko Drejc Karničar, letos pa se je na Češko kočo vrnila Karmen Karničar.
Del gostoljubnega osebja Češke koče z oskrbnico Karmen Karničar (foto Manca Čujež)
Osrednjo slovesnost ob jubileju koče, ki so jo za svojo vzeli ne le češki planinci, ampak tudi Jezerjani in številni drugi slovenski ljubitelji gora, so s petjem požlahtnili člani Cerkvenega pevskega zbora Jezersko. Anja Karničar in Miro Eržen sta častnim gostom podelila še simbolična spominska darila. Takt popoldanskemu planinskemu druženju nad dolino Ravenske Kočne sta narekovala mlada glasbenika Marko in Tobija, kot ob odprtju koče pred 115 leti pa seveda ni manjkalo češko pivo. Oskrbniška ekipa je skupaj z vrsto uigranih pomočnikov poskrbela, da je v kuhinji na prostem dišalo po gamsjem golažu in obari, sveže ocvrtih flancatih in drugih planinskih dobrotah, vse dokler ni popoldansko deževje številne pregnalo v dolino, koči najzvestejše pa v njeno toplo notranjost.
Najdi nas na Facebooku
Manca Čujež
