V Sloveniji ima 178 objektov status planinske koče, od tega je 163 oskrbovanih planinskih koč. Koče predstavljajo pomembno ponudbo za izvajanje planinskih dejavnosti. Koče so dolžne spoštovati in v praksi izvajati zakonske obveznosti, ki se nanašajo tudi na te objekte. Hkrati pa si prizadevajo, da nudijo čim bolj kakovostno ponudbo vsem obiskovalcem. Namen konferenc o planinskem gospodarstvu je, da se lastnikom in upraviteljem koč preda določene aktualne informacije ter se pogovori o problematikah, ki so pomembne z vidika upravljanja koč.
Najprej je Drago Dretnik, vodja Svetovalne pisarne, predstavil delo Svetovalne pisarne PZS in predvsem novo Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki je pričela veljati s 1.1.2016. Poudarek predstavitve je bil na vsebinah, ki zadevajo tudi planinske koče: mejne vrednosti emisij snovi z odpadno vodo, ukrepe zmanjševanja emisij snovi pri odvajanju komunalne odpadne vode, merila občutljivosti vodnih teles površinskih voda, posebne zahteve v zvezi z obratovanjem malih komunalnih čistilnih naprav zmogljivosti pod 50 PE in vrste nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe.
Druga aktualna tema so bile davčne blagajne, kar je predstavil Samo Hrvatin, direktorju podjetja Microgramm d.o.o. Poudarek je bil na dosedanjih izkušnjah pri uporabi davčnih blagajn v povezavi s članarino. Načelnik gospodarske komisije, Janko Rabič, ki je tudi povezoval konferenco, je predstavil problematiko delovanja gospodarskih odsekov na ravni društev. Izkušnje in načini delovanja so različni, zato ni bilo zaključka o enotnem načinu dela. Glede na dobre izkušnje s Svetovalno pisarno PZS, so bila društva pozvana k večjemu izkoriščanju te pisarne, ki jih planinskim društvom s kočami ponuja PZS. Planinska društva v vse večji meri oddajajo svoje koče v najem in ker je bilo v preteklem letu kar nekaj prošenj za pomoč, je Damjan Omerzu, strokovni delavec PZS, pripravil celostno predstavitev najemnih pogodb za planinske koče.
Zadnje dejanje konference je bilo posvečeno podelitvi certifikatov za planinske koče. Certifikate Okolju prijazna planinska koča z veljavnostjo štirih let sta predsednik PZS Bojan Rotovnik in vodja projekta Drago Dretnik podelila naslednjim: Frischaufov dom na Okrešlju - PD Celje Matica, Koča na Loki pod Raduho - PD Luče, Koča v Grohotu pod Raduho - PD Mežica, Planinska koča na Ermanovcu - PD Sovodenj, Tončkov dom na Lisci - Občina Sevnica. S certifikatom Družinam prijazna planinska koča pa se za dobo štirih let lahko na novo ponaša 16 planinskih koč: Dom na Smrekovcu - PD Črna na Koroškem, Dom planincev v Logarski dolini - PD Celje - Matica, Erjavčeva koča na Vršiču - PD Jesenice, Frischaufov dom na Okrešlju - PD Celje - Matica, Kocbekov dom na Korošici - PD Celje - Matica, Koča na Kopitniku - PD Rimske Toplice, Koča na Loki pod Raduho - PD Luče, Koča na Naravskih ledinah - PD Ravne na Koroškem, Mihelčičev dom na Govejku - PD Obrtnik Ljubljana, Planinska koča na Ermanovcu - PD Sovodenj, Planinski dom na Boču - PD Poljčane, Planinski dom na Brnici - PD Liboje, Planinski dom na Kalu - PD Hrastnik, Planinsko učno središče Bavšica - Planinska zveza Slovenije, Tončkov dom na Lisci - Občina Sevnica, Zavetišče na Planini - PD Vrhnika.
Po konferenci je v popoldanskih delu potekal še Zbor gospodarjev, ki sta ga najbolj zaznamovali dve točki. Zbor je potrdil predlog Pravilnika o planinskih kočah, bivakih in planinskih učnih središčih z dodatnim amandmajem. Pravilnik je dokument, ki vsebuje določbe PZS glede urejanja registra planinskih objektov in njihovega upravljanja ter povzema obstoječe pravilnike na področju planinskega gospodarstva. Prav tako je zbor potrdil tudi Predlog Cenika prenočevanj in osnovne oskrbe v planinskih kočah. Oba dokumenta mora za njuno veljavnost sprejeti še upravni odbor PZS.
Dušan Prašnikar
------------------------------------------------- Predstavitve s 5. konference o planinskem gospodarstvu
|