V Sloveniji je 181 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega 164
oskrbovanih planinskih koč, ki so najbolj obiskane ravno v poletnih
mesecih. "Prva polovica planinske sezone, do konca julija, je v
planinskih kočah med boljšimi v zadnjih desetih letih. Do zdaj po oceni
planinskih društev sicer ni na ravni rekordne iz leta 2011, je pa
primerljiva s preostalimi uspešnimi sezonami v zadnjih desetih letih. Glede
na povprečje zadnjih petih let planinske koče beležijo približno deset
odstotkov višji obisk in podobno več nočitev. Vsaj tolikšen ali še večji
je porast finančnega prometa, kar pomeni, da so ljudje v kočah spet
začeli nekoliko več trošiti, kar je delno povezano tudi z vse večjim
deležem tujcev, ki so praviloma večji potrošniki kot domači gostje. V
preteklem desetletju je delež tujcev, ki prespijo v planinskih kočah,
predstavljal tretjino prenočevalcev, v zadnjih treh letih se približuje
40 odstotkom," dosedanjo oceno uspešnosti obratovanja planinskih koč na osnovi rezultatov vprašalnika predstavi Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS za področje Gospodarske komisije.
K
uspešnosti prve polovice sezone je največ prispevalo obisku gora
naklonjeno vreme, tako zaradi veliko sončnih dni kot tudi visokih
temperatur, ki motivirajo planince in turiste, da se podajo višje na
hladnejša območja. Vreme zelo pomembno vpliva tudi na splošno turistično
sezono, ki je do zdaj v Sloveniji med rekordnimi, še
posebej se z rekordnim obiskom pohvalijo gorska turistična središča,
posledično pa zelo dobro sezono beležijo planinske koče v osrednjem delu
Julijskih Alp. Poleg zunanjih dejavnikov se za boljši obisk trudijo
tako PZS kot planinska društva. "V zadnjih treh letih skupaj izvajamo
promocijo planinskih koč tako na turističnih sejmih v Sloveniji in
tujini kot s promocijskimi materiali in različnimi načini spletne
promocije. Planinska zveza se prav tako trudi izboljšati kakovost
storitev v planinskih kočah. To ni razumljeno kot izboljšanje udobja v
kočah, čeprav se z rednimi obnovami v okviru finančnih možnosti tudi to
izboljšuje, ampak predvsem kot izboljšanje počutja v planinskih kočah.
Ustvarjati želimo vzdušje domačnosti, čistega in prijetnega okolja, z
okusno in domačo hrano in predvsem prijazno besedo osebja, ki
zna obiskovalcem tudi svetovati o primernosti poti in ciljev v okolici
koč. K izboljšanju stanja v planinskih kočah sta v zadnjih letih
pomembno prispevala tudi certifikata, ki ju podeljuje PZS, in sicer
okolju in družinam prijazna planinska koča," Prašnikar predstavi prizadevanja za kakovostno množičnost.
Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS za področje Gospodarske komisije
Vroče poletje ne le razveseljuje, ampak s sušo ponekod oskrbnikom povzroča sive lase. "Obiskovalce
visokogorskih planinskih koč opozarjamo, da lahko v nekaterih kočah
prihaja do pomanjkanja vode, in jih prosimo za strpnost. Zaradi zelo mile zime z
malo snega in manjše količine padavin je manj vode na izvirih
oz. v rezervoarjih, posledično je zmanjšan pretok v kočah, v skrajnih
primerih celo ni na voljo vode za umivanje. Hkrati
pozivamo obiskovalce, da si pravočasno uredijo rezervacijo za spanje v
planinskih kočah, saj so na vrhuncu poletne sezone številne koče v
visokogorju polno zasedene. Tisti, ki rezervirajo prenočišče v planinski
koči, naj v primeru morebitnih sprememb čim prej obvestijo osebje koče o
odpovedi rezervacije," še opozori Prašnikar.
Z odličnim začetkom planinske sezone se lahko pohvalijo na Gomiščkovem zavetišču na Krnu (2182 m, PD Nova Gorica). "Že
tretjo sezono sva oskrbnika na Gomiščkovem zavetišču in iz leta v leto
naju razveseljuje večji obisk. Med tednom večinoma prihajajo tujci,
konec tedna Slovenci. Če je bilo predlani 70 odstotkov Slovencev in 30
odstotkov tujcev, jih je bilo lani pol-pol, letos pa do zdaj prednjačijo
tuji obiskovalci, veliko je Nemcev, Angležev, Američanov, Čehov, ti so
dosti bolje opremljeni, kot so bili včasih, zadnji dve leti prihaja tudi
ogromno belgijskih skavtov. Slovencev več pričakujeva avgusta, saj še
vedno kar drži, da gredo julija na morje, avgusta pa v gore," pove Nives Brauner, ob Dejanu Selu
boljša polovica štajerskega oskrbniškega para, ki v Julijskih Alpah
piše zgodbo o uspehu. Mlada oskrbnika opažata vse več mlajših
obiskovalcev, nekaj je tistih, ki zaradi imidža sproti delijo svoje
utrinke na družabnih omrežjih, veliko pa tudi takšnih, ki - nekateri
sami, drugi še v družbi staršev - iščejo pristen stik z naravo.
Mariborčana se vsekakor znata približati različnim generacijam
obiskovalcev, ki jih s krasnimi fotografijami, videi in sporočili
nagovarjata tudi prek facebook strani Gomiščkovo zavetišče na Krnu,
ki sta jo ustvarila predvsem z namenom, da bi lahko nekoč pogosti
obiskovalci, ki ne morejo več prihajati, podoživljali utrinke s Krna,
primorskega očaka. "Uživava v svojem delu. Sva prijazna, kot oskrbnik
mora biti - navsezadnje sami takšni ljudje prihajajo v gore, tako da
sva le kot ogledalo in vračava, kar nama planinci prinesejo. Daleč
naokrog vsi hvalijo najin domači kruh, sicer pa smo zavetišče, zato je v
navadi skromnost, a vsak odhaja z velikim nasmeškom in polnim želodcem,
če le ni izbirčen," še doda Braunerjeva.
Dejan Sel in Nives Brauner, oskrbniški par Gomiščkovega zavetišča na Krnu (foto Manca Čujež)
Prav tako poti vse več planincev vodijo na Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu (1793 m, PD Kamnik), kjer so zaradi adaptacije letos odprli kočo šele 17. junija, a Tomaž Bolcar, oskrbnik že šesto sezono, ocenjuje, da je "v dobrem mesecu in pol najboljši obisk do zdaj, celo boljši kot lani, ko je bil rekorden.
Presenečeni smo, saj je vrhunec sezone običajno avgusta, a se je julij
dobro obrnil. Nočitev je približno enako kot lani, a je letos več
dnevnih gostov, skupin je manj, vedno več je posamičnih gostov. Od
tujcev prevladujejo Hrvati, kar nekaj je Srbov, dosti Nizozemcev,
Avstrijcev, nekaj obiskovalcev iz Bolgarije, Češke, Poljske, Madžarske,
Anglije ..." Priljubljena koča v Kamniško-Savinjskih Alpah letos
praznuje 120 let, zato so ji privoščili temeljito obnovo; ima nove
sanitarije, jeseni jo čaka obnova kuhinje in drugih prostorov,
obnovljena je električna napeljava,
zaščitena pred udarom strele, in urejena internetna povezava. Okolju
prijazna planinska koča elektriko pridobiva na fotovoltaiko in vetrno
energijo, da bo manjša poraba, so uredili LED-razsvetljavo. Zaradi
adaptacije, večje porabe in suše imajo letos veliko težav z vodo, in
čeprav imajo nove vodne zalogajnike, je deževnica pošla in so morali v
začetku tedna vodo z žičnico pripeljati iz doline. Oskrbnik se trudi za
promocijo z dobro ponudbo, prijaznim odnosom
do gostov, korektnimi informacijami za planince, pa tudi prek spletnih
kanalov in družabnih omrežij, predvsem na facebook strani Tomaž Bolcar (Cojzova Koča)
je najti aktualne informacije in mamljive fotografije. V koči pa tudi
dobrote, od hišne specialitete kokrskega lonca, nekakšnega
zelenjavno-mesnega raguja, in kamniškega govejega lonca do ajdove juhe
in klasičnih jedi na žlico, med sladicami kraljuje jabolčni zavitek ter
občasno sadni cmoki in skutni štruklji. Bolcar se je letos že drugič udeležil seminarja za oskrbnike, ki ga organizira Gospodarska komisija PZS. "Vsako
usposabljanje ti prinese širino - na ponudbo in gostinstvo pogledaš z
drugega zornega kota ali pa ti prinese potrditev, da delamo v pravi
smeri," poudari oskrbnik, ki je sveže pridobljeno znanje že vpeljal v ponudbo: "Naučili
so nas, kako peljati zgodbo - in mi razvijamo zgodbo o rožah. Na
Kokrskem sedlu so doma izredno redke in pomembne gorske cvetlice. Koča
je poimenovana po bratih Zois, Žigi in Karlu, ki je bil botanik. Zoisova
zvončica je ena najpomembnejših avtohtonih rastlin, ki si jo lahko
planinci tukaj poleti ogledajo v živo, sicer pa na fotografijah ali
projekcijah, spomladi pa je nedaleč od koče največje rastišče kranjske lilije.
Nadaljujemo Zoisovo izročilo in obiskovalce gora spodbujamo k
spoštljivemu odnosu do gorskega cvetja. Želimo se povezati tudi s
somišljeniki na drugih kočah s podobnim cvetličnim bogastvom in narediti
skupno tematsko planinsko pot."
Cojzova koča na Kokrskem sedlu piše zanimivo botanično zgodbo (foto Tomaž Bolcar)
Na Koroškem kompas številnih planincev in gorskih kolesarjev pokaže proti Domu na Peci (1665 m, PD Mežica). "Prejšnjo
sezono sem bil oskrbnik na Domu Valentina Staniča pod Triglavom, zdaj
sva prvo leto pod Peco. Sem večinoma prihajajo Slovenci, ker je Peca
primerna za enodnevni izlet, zato je nočitev bolj malo, dnevnih
obiskovalcev pa je dosti. Največ jih pride konec tedna, v teh vročih
dneh se domačini prihajajo sem prezračit. Med počitnicami je Dom na Peci
tudi priljubljeni cilj babic in dedkov z vnuki, za katere dobro
poskrbimo, saj smo družinam, pa tudi okolju prijazna koča," razloži Branko Kremser z osemletnimi oskrbniškimi izkušnjami: "Stavimo na kakovost hrane, čistočo koče in prijazen odnos do gostov." Kuhalnico vrti Hilda Ladinek,
na meniju so dobrote tako za mesojedce kot vegetarijance, od bograča,
golaža in gobove juhe do palačink, cesarskega praženca in kločevih
nudlnov, tradicionalne koroške sladice. Kuhinjo so popolnoma obnovili
lani, čisto sveža pridobitev pa so nove vzmetnice v sobah v prvem
nadstropju, prav tako so sobe sveže prebeljene. Dom na Peci je tudi
kontrolna točka Slovenske turnokolesarske poti,
veliko - tako slovenskih kot avstrijskih - gorskih kolesarjev pa jo
obišče med spustom s Pece po progi nad Pliberkom. Marsikaterega
obiskovalca pokliče K 24, 80-kilometrska pot z vzponi na pet najvišjih
koroških vrhov - Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Olševo in Peco, ki jo
navzdržljivešji premagajo v manj kot 24 urah. Sicer pa je od koče do
Kordeževe glave (2125 m), najvišjega vrha Pece, uro in pol do dve uri
hoje, votlina kralja Matjaža pa je le streljaj stran.
Branko Kremser in Hilda Ladinek sta se z letošnjim poletjem s Staničevega doma preselila na Dom na Peci (foto Manca Čujež)
"Obisk Koče na Kopitniku je letos podoben kot
prejšnje sezone. K nam navadno prihajajo prehodni pohodniki, ki pri nas
kaj spijejo ali pojedo, nato pa se vračajo domov ali nadaljujejo proti
koči v Gorah, na Kal, Mrzlico, Šmohor, lahko tudi na Lisco ali Kum.
Obiskovalci prihajajo iz vse Slovenije, največ je domačinov, ki nas
obiskujejo redno. Letos so tu že prenočevali planinci iz Hrvaške in
Bosne in Hercegovine, dosti prihajajo tudi obiskovalci Rimskih term,
tako Slovenci kot tujci," oceni predsednik PD Rimske Toplice Jure Potokar. Kočo na Kopitniku
(865 m, PD Rimske Toplice) oskrbujejo planinci sami, ki kolobarijo z
dežurstvi, zato je odprta samo ob koncih tedna in med prazniki. "Ker
smo družinam prijazna planinska koča, pride na Kopitnik veliko družin z
otroki, ki se kratkočasijo na igralih. Organiziramo različne prireditve,
ravno prejšnjo soboto smo imeli že 27. tradicionalno Popoldne ob citrah
na Kopitniku, živahno je za prvi maj, tudi Zlatorogova transverzala
ponosa je gostovala pri nas. Zanimivi smo za zaključene družbe, ki se
jim časovno prilagodimo, prihajajo tudi iz društva Sožitje za pomoč
osebam z motnjami v osebnem razvoju," doda Potokar. Marljivi
planinci so v zadnjih letih obnovili celotno kočo, od strehe, električne
in vodne napeljave do kanalizacije in okolice koče, Občina Hrastnik jim
je priskrbela avtomatski defibrilator, načrtujejo še sanitarije za
invalide. Tudi v Posavskem hribovju stavijo na kulinariko, tradicionalno
so se zjutraj dobro prijela jajca na oko, planinci pa lahko na
Kopitniku računajo tudi na kakšno enolončnico in jabolčni zavitek.
Popoldne ob citrah 2017 na Koči na Kopitniku (foto Jure Potokar)
Na vrhuncu poletne planinske sezone, ki traja od sredine
julija do sredine septembra, Planinska zveza Slovenije poudarja, naj si
vsak izbere turo, za katero je ustrezno psihofizično pripravljen in ima
zanjo ustrezno opremo, ki jo zna uporabljati. Pred odhodom v gore naj
obiskovalci preverijo vremensko napoved, stanje planinskih poti in odprtost planinskih koč, priporočljiva je tudi rezervacija prenočišča in uporaba lastne posteljnine.
Varen planinski korak in na snidenje v gorah!
|
Najdi nas na Facebooku
