Gospodarska komisija Planinske zveze Slovenije
(PZS) je ob koncu poletne planinske sezone 2018 izvedla oceno
uspešnosti obratovanja planinskih koč na osnovi vprašalnika, ki je zajel
primerjavo sezone v zadnjem petletnem obdobju glede na število gostov,
število nočitev, število nočitev tujih gostov in oceno prometa. Povratne
informacije je pridobila za dobro tretjino od 162 oskrbovanih planinskih koč. Podatki so porazdeljeni tako med kategorijami koč kot med območji, kjer koče stojijo.
Največji obisk, a s tem tudi že pritisk, je bil poleti na planinskih kočah v širši okolici Triglava (foto Manca Čujež)
"Letošnja sezona je bila za planinske koče
približno pet odstotkov boljša od petletnega povprečja. Dobra je bila
predvsem za visokogorske koče, kjer beležijo v povprečju desetodstotno
boljšo sezono od petletnega povprečja. Temu je botrovalo nadpovprečno
stabilno in sončno vreme in še vedno porast tujih obiskovalcev v
visokogorju. Največji obisk, a s tem tudi že pritisk, je predvsem na
planinskih kočah v širši okolici Triglava," izsledke analize poletne sezone 2018 v planinskih kočah strne strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar.
V splošnem je bil tudi obisk koč v sredogorju in v nižje ležečih kočah
vsaj na ravni petletnega povprečja. A je velik obisk visokogorja
posledično povzročil, da je bil obisk nekaterih nižje ležečih koč poleti
slabši od večletnega povprečja. Kaže pa se trend večjega števila tujcev
na Slovenski planinski poti, saj v marsikateri koči ob tej poti
zaznavajo porast nočitev tujcev.
Odprte so le še nižje ležeče planinske koče, ažurni podatki o odprtosti so na spletni strani PZS (foto Manca Čujež)
"Letos so se planinska
društva srečevala s problematiko pomanjkanja kakovostnega kadra, ki bi
bil pripravljen delati v kočah, in hkrati s pogostim menjavanjem osebja.
Močan porast prihoda turistov v Slovenijo je povzročil splošno
pomanjkanje kadra v gostinsko-nastanitvenih objektih, kar se je še
potenciralo v planinskih kočah, kjer so delovni pogoji drugačni in
težji. Ne glede na to se osebje, ki dela v kočah, trudi ustvariti
prijetno planinsko vzdušje," obrazloži Prašnikar in dodaja: "Da bi zagotavljali kakovostno ponudbo in odnos do gostov, Planinska zveza Slovenije redno organizira seminarje za oskrbnike planinskih koč,
v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom in Eko skladom, Slovenskim
okoljskim javnim skladom, pa smo uspešno organizirali tudi seminar za
gospodarje planinskih koč s poudarkom na okoljskih in energetskih
izboljšavah planinskih koč."
Pri jesenskem obisku gora je treba večjo pozornost nameniti načrtovanju ture (foto Manca Čujež)
Jeseni
morajo biti v nahrbtniku še dodatna topla oblačila, zaščita pred vetrom
in dežjem, alu-folija in več tople tekočine in hrane (foto Manca Čujež)
Ob zaprtosti koč je treba upoštevati tudi varnostni vidik obiskovanja gora jeseni in toliko večjo pozornost nameniti načrtovanju ture. "Številne
koče nam v jesenskem in zimskem času ne bodo nudile toplih obrokov,
možnosti dopolnitve zaloge tekočine, varne strehe nad glavo … Vse to
pomeni, da moramo imeti v nahrbtniku poleg osnovne planinske opreme
dodatna topla oblačila, zaščito pred vetrom in dežjem, alu-folijo, ki
nas varuje pred podhladitvijo, ter več tople brezalkoholne tekočine in
hrane. Jeseni so krajši tudi dnevi in tema nas bo ujela že nekje med
peto in šesto popoldansko uro. Čelna svetilka je obvezna, poskrbite tudi
za polne baterije," svetuje alpinistični inštruktor in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.
Ob jesenskem nenadnem poslabšanju vremena nas v gorah ne sme presenetiti sneg (foto Manca Čujež)
Jeseni je možno tudi nenadno burno poslabšanje vremena, ki v gorskem svetu zaradi nizkih temperatur pomeni snežne padavine. "Le
nekaj centimetrov snega ne samo, da pokrajino popolnoma spremeni, ampak
zahteva še dodatno tehnično opremo (cepin, dereze) in dobršno mero
znanja in izkušenj za hojo v zimskih razmerah. Zaradi povečane vlage so
planinske poti mokre in hoja po takšni poti je lahko otežena in zahteva
pozornost planinca. Že manjši korak ali neprevidnost na poti lahko
privede do zdrsa, ki se v najslabšem primeru lahko konča s hudimi
poškodbami ali v primeru padca čez skalni skok s smrtjo," opozarja Šerkezi, ki spomni tudi na večjo možnost megle: "Dokaj
pogosta spremljevalka naših gora v jesenskem času je megla. V vsakem
nahrbtniku naj bosta planinski zemljevid in kompas, svetujemo pa tudi
znanje iz uporabe aplikacije Locus Maps na pametnem telefonu, kjer
najdete tudi zemljevide Planinske zveze Slovenije. Če se na poti
izgubite ali zaradi goste megle ne znate nadaljevati poti, ostanite
mirni. Ne tavajte brezglavo, saj lahko zaradi slabe vidljivosti zdrsnete
na mokrem pobočju. Če ne vidite rešitve oz. ste poškodovani, pokličite
na številko 112."
Srečno in varen korak!
Manca Čujež
------------------------
Medijske objave:
|