Komisija za koče in poti CAA je imela 8. in 9. junija 2011 svoj redni letni sestanek, katerega se je kot delegat PZS udeležil Drago Dretnik, predstavnik PZS v Komisiji za koče in poti CAA. Sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki 6 alpskih držav, članic CAA, je potekal na planinski koči Meranerhütte na Južnem Titrolskem.
Drago Dretnik nam je poslal tudi poročilo, ki sledi v nadaljevanju:
Kot je bilo dogovorjeno že vnaprej, sta bili glavni temi letošnjega srečanja energetska učinkovitost koč in požarna varnost na planinskih kočah.
Energetska učinkovitost planinskih koč
Dosedanje delo na projektu »Energetska učinkovitost planinskih koč« je predstavil vodja projekta Peter Büchel iz švicarske planinske zveze. Delovna skupina je na sestanku predstavila predlog vprašalnika za ovrednotenje posamezne koče, ki obsega naslednje:
- splošne podatki o koči, obisku, dostopih, oskrbi ...
- opis posameznih prostorov (velikost, ogrevanje, zračenje ...),
- opis vseh naprav, ki proizvajajo ali porabljajo energijo
- podatke o pitni vodi (oskrbi, količinah, kakovosti, porabi ...),
- podatke o odpadni vodi,
- podatke o gradbenih materialih (stene, tla, okna, vrata ...).
Vprašalnik je zelo obsežen (17 strani) in člani komisije smo imeli kar precej vprašanj, pripomb in predlogov. Zato je bil sklep, da ga delovna skupina glede na diskusijo popravi in dopolni, posamezne planinske zveze pa lahko posredujejo svoje pripombe do konca junija.
Pripravili so tudi predlog, katere koče bi ovrednotili v prvi fazi. Glede na to, da želijo z izborom doseči čim večjo raznolikost in da so največji financerji nemška, avstrijska in italijanska planinska zveza, je prišlo v ožji izbor 10 njihovih koč. To so koče, ki so bile v zadnjih letih obnovljene ali celo novozgrajene, ležijo na nadmorski višini od 1.800 do 3.600 m in imajo od 32 do 177 ležišč.
Končni predlog komisije je bil, da bodo ovrednotene naslednje koče: Olpererhütte (DAV), Solsteinhaus (OeAV), Rifugio Quintino Sella (CAI) in Wildstrubelhütte (SAC). Projekt naj bi bil zaključen do septembra 2012. Varstvo pred požarom na planinskih kočah
Vsak predstavnik posamezne države je podal poročilo o stanju na svojih kočah.
V Švici imajo posamezni kantoni različne predpise o požarni varnosti, kar včasih povzroča lastnikom koč nemalo preglavic. Do sedaj so jim pogorele tri koče in to ne v sezoni, temveč pozimi. Ocenjujejo, da je največja nevarnost za požar v zimskih sobah in kadar so pozimi v koči manjše skupine ljudi. V eni izmed koč pa je prišlo do zastrupitve 10 ljudi z ogljikovim monoksidom (CO). Ocenjujejo, da je pri sodobnih kočah, ki zelo varčujejo z energijo in ki imajo vgrajena sodobna okna in vrata, ki brezhibno tesnijo, nevarnost zastrupitve večja, kot je bila v starejših kočah. Posebno pozornost namenjajo rednemu čiščenju dimnikov, za kar je odgovoren oskrbnik koče.
Predstavnik nemške planinske zveze je podal zanimivo informacijo o izvedbi požarne vaje na njihovi koči Rotwandhaus. V letu 2009 so na tej koči oblasti prepovedale uporabo 2. in 3. nadstropja z obrazložitvijo, da se gostje v primeru požara ne morejo dovolj hitro umakniti po požarnih lestvah, nameščenih na fasadi koče.
Da bi planinsko društvo prepričalo inšpekcijo o nasprotnem, so zbrali prostovoljce različnih starosti in izkušenj, jih namestili v sobe in dali znak za požarni alarm. Vajo je nadzirala komisija, ki je merila čas od znaka za alarm do časa, ko so bile vse osebe iz posameznega nasprotja na varnem pred kočo. Ugotovili so, da se je 39 oseb it 2. nadstropja spustilo po 7,5 m dolgi požarni lestvi v manj kot 7 minutah, 28 oseb iz 3. nadstropja pa po 9 m dolgi lestvi v manj kot 5 minutah. Pri izračunu skupnega časa, potrebnega za evakuacijo, ki je sestavljen iz časa za detekcijo, časa za alarm, reakcijskega časa oseb in časa za umik so ugotovili, da bi bil v primeru požara ta čas manjši od 30 minut, kar zadostuje predpisom. S tem so potrdili, da so na tej koči tudi lestve primerna oprema za evakuacijo v primeru požara.
.
V Avstriji imajo posamezne dežele različne predpise o požarni varnosti. Največ požarov je tudi pri njih nastalo izven sezonskega obratovanja koč ( predvsem požari v zimskih sobah). Ne izključujejo tudi kakšen nameren požig. Imeli so primer, da je pogorela cela koča zaradi vžiga saj v dimniku, ko je bil na koči samo oskrbnik z manjšo skupino svojih gostov.
Kot pomembne ukrepe za preprečevanje tovrstnih nevarnosti navajajo stroge predpise, red v koči in prepoved kajenja.
Pri njih so javljalniki požara obvezni že za koče, ki lahko sprejmejo več kot 30 oseb. Posebno skrb posvečajo rednemu vzdrževanju gasilnih aparatov, osvetlitvi poti za umik in javljalnikom požara. Imajo posebne tečaje za šolanje oskrbnikov koč in v okviru tega šolanja jim podajajo tudi osnovna znanja o varstvu pred požarom in jih usposabljajo za ravnanje z gasilnimi sredstvi. Posamezna planinska društva imajo običajno tudi večletne načrte za izboljšanje požarne varnosti na svojih kočah V Franciji imajo enotno zakonodajo o varstvu pred požarom. V zadnjih 10 letih jim je pogorela ena koča in to obnovljena. V zakonodaji imajo posebne člene s pogoji za planinske koče (to je verjetno posledica nesreče pred leti, ko je v požaru na neki planinski koči umrlo nekaj otrok: op. avtor). Koče delijo na oskrbovane in neoskrbovane, za več kot 30 oseb ali manj, eno ali več nadstropne ipd. Za požarno varnost je odgovorna predvsem sekcija oz. planinsko društvo in ne upravljavec. Vsakih pet let oblasti vršijo nadzor glede požarne varnosti.
Na seji sem predstavil tudi razmere na kočah v Sloveniji.
Drago Dretnik |
Najdi nas na Facebooku
