 Posebno pohvalo PZS za diplomsko nalogo prejme Jaka Kotnik, član PD Dravograd. Diplomsko delo Jake Kotnika z naslovom Analiza kakovosti baze planinskih poti je nastalo pod mentorstvom doc. dr. Dušana Petroviča in somentorstvom prof. dr. Jožeta Rovana. Diplomsko delo obravnava nastajajočo bazo planinskih poti iz različnih zornih kotov. V teoretičnem delu naloge so predstavljene planinske poti in podane osnovne informacije o zajemu prostorskih podatkov s sprejemniki GNSS. V drugem delu pa je analizirana kakovost zajetih podatkov o planinskih poteh s petimi sprejemniki GNSS, ki so bili uporabljeni za terenski zajem vzorca planinskih poti. Analiza kakovosti baze planinskih poti je izdelana na podlagi standardnega modela kakovosti prostorskih podatkov ISO 19113:2002. Usmeritve, povezane s terenskim zajemom potekov planinskih poti so koristno vodilo Podkomisiji za kataster KPP pri njenem nadaljnjem delu. Del diplomske naloge je bil objavljen v julijski številki Planinskega vestnika pod naslovom Navigacijski sistemi za vodenje planincev (Bi nam lahko pomagali sateliti?). V sestavku Jaka Kotnik predstavlja bazo planinskih poti, razglablja o vprašanju, kako od podatkov v bazi planinskih poti priti do glasovnega vodenja po planinskih poteh. Zaključuje z mislijo, da so navigacijski sistemi za vodenje pohodnikov le pripomoček, ki pa zahteva od uporabnikov določena, specifična znanja.  Nejc Bobovnik, član PD Fram, si je prislužil nagrado s tem, ko se je lotil zanimive in aktualne teme Okoljski vplivi planinskih koč na primeru visokogorja Kamniško-Savinjskih Alp. Naloga je nastajala pod mentorstvom doc. dr. Katje Vintar Mally na Filozofski fakulteti v Ljubljani, oddelek za geografijo. Cilji naloge so bili naslednji: skozi proučevanje literature opredeliti okoljske vplive planinskih koč, ob delu na terenu ugotoviti realne okoljske vplive izbranih planinskih koč in opredeliti glavne probleme pri prehodu na okolju prijazno obratovanje planinskih koč. Okoljske vplive je ugotavljal s pomočjo anketnega vprašalnika in aktivnim obiskom planinskih koč. Pri analizi stanja sta se oblikovali dve problemski področji: pridobivanje električne energije in čiščenje odpadnih voda. Manjkajoče čistilne naprave bi bile zlasti koristne na kočah, kot so Kocbekov dom na Korošici, Koča na Klemenči jami, Koča na Kriški gori. Bobovnik je na osnovi analize ocenil, da bi bilo dobro zamenjati agregate z okolju prijaznejšimi načini pridobivanja električne energije predvsem pri Češki koči na Spodnjih Ravneh, deloma na Koči na Kamniškem sedlu ter Kocbekov dom na Korošici. Precej bi bilo potrebno še postoriti pri preprečevanju nastajanja odpadkov ter zmanjšanju porabe vode in energije. V nalogi je bila izvedena tudi primerjava s stanjem leta 1997, ki kaže na določen korak v pozitivno smer. Z nalogo je Nejc Bobovnik želel opozoriti na probleme, ki lahko v praksi s pravilnim pristopom rešijo marsikatero zagato sicer dobro obiskanih in priljubljenih planinskih koč. Naloga je bila predstavljena na Raziskovalni skupini PZS, na seminarju na Fakulteti za šport, predvidena je tudi predstavitev na Gospodarski komisiji PZS.
Slavica Tovšak,
vodja Raziskovalne skupine PZS |
Najdi nas na Facebooku
Posebno pohvalo PZS za diplomsko nalogo prejme Jaka Kotnik, član PD Dravograd. Diplomsko delo Jake Kotnika z naslovom Analiza kakovosti baze planinskih poti je nastalo pod mentorstvom doc. dr. Dušana Petroviča in somentorstvom prof. dr. Jožeta Rovana. Diplomsko delo obravnava nastajajočo bazo planinskih poti iz različnih zornih kotov. V teoretičnem delu naloge so predstavljene planinske poti in podane osnovne informacije o zajemu prostorskih podatkov s sprejemniki GNSS. V drugem delu pa je analizirana kakovost zajetih podatkov o planinskih poteh s petimi sprejemniki GNSS, ki so bili uporabljeni za terenski zajem vzorca planinskih poti. Analiza kakovosti baze planinskih poti je izdelana na podlagi standardnega modela kakovosti prostorskih podatkov ISO 19113:2002. Usmeritve, povezane s terenskim zajemom potekov planinskih poti so koristno vodilo Podkomisiji za kataster KPP pri njenem nadaljnjem delu. Del diplomske naloge je bil objavljen v julijski številki Planinskega vestnika pod naslovom Navigacijski sistemi za vodenje planincev (Bi nam lahko pomagali sateliti?). V sestavku Jaka Kotnik predstavlja bazo planinskih poti, razglablja o vprašanju, kako od podatkov v bazi planinskih poti priti do glasovnega vodenja po planinskih poteh. Zaključuje z mislijo, da so navigacijski sistemi za vodenje pohodnikov le pripomoček, ki pa zahteva od uporabnikov določena, specifična znanja.
Nejc Bobovnik, član PD Fram, si je prislužil nagrado s tem, ko se je lotil zanimive in aktualne teme Okoljski vplivi planinskih koč na primeru visokogorja Kamniško-Savinjskih Alp. Naloga je nastajala pod mentorstvom doc. dr. Katje Vintar Mally na Filozofski fakulteti v Ljubljani, oddelek za geografijo. Cilji naloge so bili naslednji: skozi proučevanje literature opredeliti okoljske vplive planinskih koč, ob delu na terenu ugotoviti realne okoljske vplive izbranih planinskih koč in opredeliti glavne probleme pri prehodu na okolju prijazno obratovanje planinskih koč. Okoljske vplive je ugotavljal s pomočjo anketnega vprašalnika in aktivnim obiskom planinskih koč. Pri analizi stanja sta se oblikovali dve problemski področji: pridobivanje električne energije in čiščenje odpadnih voda. Manjkajoče čistilne naprave bi bile zlasti koristne na kočah, kot so Kocbekov dom na Korošici, Koča na Klemenči jami, Koča na Kriški gori. Bobovnik je na osnovi analize ocenil, da bi bilo dobro zamenjati agregate z okolju prijaznejšimi načini pridobivanja električne energije predvsem pri Češki koči na Spodnjih Ravneh, deloma na Koči na Kamniškem sedlu ter Kocbekov dom na Korošici. Precej bi bilo potrebno še postoriti pri preprečevanju nastajanja odpadkov ter zmanjšanju porabe vode in energije. V nalogi je bila izvedena tudi primerjava s stanjem leta 1997, ki kaže na določen korak v pozitivno smer. Z nalogo je Nejc Bobovnik želel opozoriti na probleme, ki lahko v praksi s pravilnim pristopom rešijo marsikatero zagato sicer dobro obiskanih in priljubljenih planinskih koč. Naloga je bila predstavljena na Raziskovalni skupini PZS, na seminarju na Fakulteti za šport, predvidena je tudi predstavitev na Gospodarski komisiji PZS.