Novinarska konferenca PZS - pred začetkom poletne planinske sezone ter o oceni škode na planinskih poteh po želedolomu in snegolomu
Objavil(a): Zdenka Mihelič
Na današnji novinarski konferenci smo predstavili trenutne razmere v gorah, kako varneje v gore, mladinske planinske tabor v letošnjem poletju, Dan slovenskih planinskih doživetij 2014 ter sanacijo in okvirno oceno škode na planinskih poteh po žledolomu in snegolomu letos pozimi.
Na novinarski konferenci, ki je potekala na sedežu Planinske zveze Slovenije (PZS), smo danes, 10. junija 2014, predstavili:
ZAČETEK POLETNE PLANINSKE SEZONE Letošnja zima
in tudi pomlad sta bili še posebej bogati s snegom. V visokogorju so še
vedno snežne razmere, kar pomeni, da je potrebno za obiskovanje teh gora
imeti vso zimsko opremo in jo znati ter imeti vse potrebno znanje za
obiskovanje visokogorja pozimi. Ob tem je potrebno poznati sneg,
razmere, razbrati iz podatkov (javna občila, splet, prerez snežne odeje
na licu samem), kaj se s snežno odejo dogaja. To pomeni, da se v takem
času na najvišje vrhove lahko podajo le zelo usposobljeni in izurjeni
planinci. Strokovni sodelavec PZS in tudi gorski reševalec Matjaž Šerkezi je
predstavil, kakšna je še vedno potrebna za obisk takih območij - treba
imeti cepin, dereze in tudi rokavice (ko je v roki cepin, morajo biti na
rokah rokavice). Prav tako je opozoril, naj obiskovalci gora
uporabljajo ob tem tudi čelado, prav tako bo letos več
zapadnega kamenja, uporabljajte čelado na izpostavljenih predelih (pod
stenami in v njih ...) ter pri prečenju melišč. Če v gorah naletite na
snežišče, uporabite cepin (in rokavice), dereze, čelado ali pa se
obrnite, če nimate ustrezne opreme, gora vas bo počakala. Na zahtevnih
in zelo zahtevnih planinskih poteh imejte samovarovalni sestav s
plezalnim pasom in čelado. V poletni sezoni je še posebej pomembno, da
zaščitite svojo kožo s sončno kremo ustreznega zaščitnega faktorja, prav
tako svoje oči s sončnimi očali z ustreznim zaščitnim faktorjem.
Obiskovalci gora naj uporabljajo tudi pokrivalo ter poskrbijo za
zadostno količino tekočine na pohodih. Alkohol ne sodi v gore, prav tako
odsvetujemo uporabo tobaka. Pred turo se vprašajte, kako dobro ste
pripravljeni (psihično in fizično). Je izbrana pot primerna za vas?
Kakšna je vremenska napoved? Slabo vreme in vidljivost lahko podaljšata
čas hoje tudi do desetkrat. Imate oblačila, ki vas bodo zaščitila pred
močnim vetrom, mrazom in padavinami? Ali je na poti koča, bivak,
zavetišče, kamor se boste lahko umaknil? .. (več v spodnjem dokumentu Kako varneje v gore). S seboj imejte vedno obvezno opremo ->
Obvezna oprema, ki mora biti v nahrbtniku vsakega planinca ne glede na vrsto ture: · alu-folija ali velika črna vreča in bivak vreča, · osebni komplet prve pomoči, · čelna svetilka in rezervne baterije, · mobilni telefon s polno baterijo, · beležka in NAVADEN svinčnik, · sveča in vžigalice v vodo neprepustni vrečki, · železna rezerva (hrana, ki ima visoko energijsko vrednost in dolg rok obstojnosti, je lahka in ima majhen volumen). Ne
bo odveč opozoriti, da imejmo s seboj tudi toplo oblačilo ter kapo in
rokavice, v hribih se vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo nizke
temperature in sneg polet v gorah niso nič nenavadnega.
Planinska
zveza Slovenije in Gorska reševalna zveza Slovenije ter njun skupni
odbor Gore in varnost so pripravili informativno - preventivno -
zloženko Kako ravnamo v primeru nesreče v gorah ali reševalne intervencije (zloženko objavljamo med spodnjimi gradivi, celotno vsebino pa smo objavili tudi na spletnem mestu PZS >>>)
z osnovnimi napotki, kako ravnati v tem primeru ter kako ravnati, da do
nesreče ne bi prišlo. V primeru nesreče vedno kličite 112 (in nikamor
drugam/ ne domačih, prijateljev ...; saj s tem skrajšate odzivni čas
gorskih reševalcev).
Strokovni sodelavec PZS Klemen Petek pa je novinarje seznanil o trenutni odprtosti planinskih koč, tudi v visokogorju bodo
planinske koče odprli v kratkem. Tako na primer: Dom Planika pod
Triglavom, Triglavski dom na Kredarici, Pogačnikov dom na Kriških podih,
Kočo pri Triglavskih jezerih, Kočo na Doliču, Dom Valentina Staniča 21. junija, Vodnikov dom na Velem polju in Zavetišče pod Špičkom pa 25. junija.
V Kamniških in Savinjskih Alpah bodo Kocbekov dom na Korošici, Kamniško
kočo na Kamniškem sedlu in Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu odprli ta
konec tedna. Dejal je tudi, da tudi letos sneg in plazovi niso
prizanesli planinskim kočam, za tri vemo zagotovo, to so: Koča na
Doliču, Zavetišče pod Špičkom in Vodnikov dom na Velem polju. Opozoril
je, da vse, ki rezervirajo prenočevanje v planinskih
kočah, a žal ne bodo prišli v kočo spat, da to pravočasno sporočijo v
planinsko kočo. Ažurno osvežene podatke o odprtosti planinskih koč
preverite na spletni strani PZS, http://www.pzs.si/koce.php, in na Teletextu RTV SLO. Planinska zveza priporoča, da za prenočevanje v planinskih kočah uporabljate svojo, s seboj prineseno posteljnino.
NASVET: Obiskovalci
gora, pred turo (ne samo dan ali dva prej, temveč več dni prej)
spremljajte vremensko napoved za gore, kamor se odpravljate, upoštevajte
podatke in vsa opozorila o razmerah v gorah. Izberite poti, primerne
svojim psihofizičnim sposobnostim, na turi pa se prilagodite
najšibkejšemu udeležencu. S seboj imejte primerno planinsko opremo in se
jo pred tem tudi naučite uporabljati. Preverite odprtost planinskih koč (podatki na spletni strani PZS >>>
in Teletextu RTV SLO) ter ne uporabljajte planinskih poti, ki jih je za
uporabo zaprlo planinsko društvo, skrbnik planinske poti. Odpravite se
na pot dovolj zgodaj ter o svojih poteh in načrtih obvestite domače.
Srečno in varen korak. Uporabnike planinskih poti pozivamo, naj pred odhodom na pot - v gore,
hribe - preverijo stanje posamezne planinske poti na
http://stanje-poti.pzs.si/ in da podatke o morebitnih opaženih poškodbah
na planinskih poteh sporočajo na e-naslov: poskodbe.poti@pzs.si, ki je
odprt prav za te namene. Vedimo - na vrhu smo šele na polovici poti, naš cilj je varen sestop in povratek domov.
DAN SLOVENSKIH PLANINSKIH DOŽIVETIJ 2014, Bohinjska Bistrica z okolico, to soboto, 14. junija.
Planinska zveza Slovenije že več kot 30 let organizira Dan slovenskih
planincev. V zadnjih treh letih pa je program obogatila in modificirala z
raznovrstnimi dogajanji prek celega dne
(od pohodov, izletov, ogledov do ustvarjalnih delavnic in pohodov za
najmlajše planince, delavnic GRS, turnokolesarskih izletov ...) za vse
starostne skupine - od najmlajših do odraslih planincev. Letošnji Dan
slovenskih planinskih doživetij oziroma Dan slovenskih planincev sta
predstavila generalni sekretar PZS Matej Planko in predsednik PD Bohinjska Bistrica Damjan Gašperin.
Ob glavnem organizatorju Planinski zvezi Slovenije so soorganizatorji
PD Bohinjska Bistrica in PD Srednja vas v Bohinju ter Turizem Bohinj.
Letošnji vseslovenski planinski dogodek je posvečen tudi 120-letnici Orožnove koče
- prve koče Slovenskega planinskega društva (katerega naslednica je
PZS). Gašperin je na kratko predstavil zgodovino Orožnove koče ter
povabil vse na pestro dogajanje tega sobotnega dne, prav tako pa tudi na
odprtje razstave Orožnova koča skozi čas,
ki bo na predvečer dneva slovenskih planincev, torej v petek, 13.
junija, ob 19. uri v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici.
Planko je predstavil tudi letošnjo novost, in sicer se lahko v Bohinjsko
Bistrico pripeljejo obiskovalci z vlakom:
iz Ljubljane ob 6.55 (prestop na Jesenicah) in iz smeri Nova Gorica ob
7.37, oba vlaka prideta v Bohinjsko Bistrico ob 9. uri. Prav tako je
možen povratek domov z vlakom.
MLADINSKI PLANINSKI TABORI v poletju 2014. Mladinske planinske tabore, kvalitetno preživljanje počitniških dni je predstavil načelnik Mladinske komisije PZS Matej Ogorevc.
Vsako leto planinska društva in njihovi mladinski odseki PD
organizirajo okoli 70 planinskih taborjenj in zimovanj. Na taborih vsako
leto sodeluje veliko število mladih prostovoljcev - mentorjev
planinskih skupin, mladinskih voditeljev in vodnikov PZS ter drugih
pedagoških delavcev, ki mladim pričarajo čudovit teden v objemu gora in
tudi skribjo zanje. Mladinski planinski tabori so odlična priložnost, da
otroci in mladi preživijo kvalitetni čas v naravi (seveda pod budim
očesom strokovnih kadrov). In tudi letos planinska društva organizirajo
številne planinske tabore, namenjen najmlajšim planincem, osnovnošolcem,
mladim in študentom ter družinam. Po zadnjih podatkih bo poletnih
taborjenj 59, in sicer na različnih lokacijah po Sloveniji in tudi v
tujini. Predstavili smo vam, kje vse bodo potekali tabori v letošnjem
poletju ter kako jih lahko obiščete in se prepustite utripu planinskega
tabora vsaj za 1 dan. Če bi kateri izmed naštetih taborov (spodaj v
gradivu) radi obiskali, se obrnite na predstavnico PZS za odnose z javnostmi Zdenko Mihelič (041 222 358, zdenka.mihelic@pzs.si) in vam bo uredila kontakt in se dogovorila z vodjo tabora.
PLANINSKE POTI PO ŽLEDOLOMU IN SNEGOLOMU, SANACIJA IN OCENA ŠKODE NA PLANINSKIH POTEH.
V začetku februarja 2014 je večji del Slovenije prizadela naravna
nesreča v obliki zelo obsežnega žledoloma in tudi snegoloma. V tej
naravni nesreči je bilo po takrat zbranih ocenah poškodovanih okoli 40 %
vseh planinskih poti izven visokogorja, kar je največja škoda na
planinskih poteh, ki jo beležimo v planinski organizaciji v naši več kot
120-letni zgodovini. Okvirno oceno škode in potek sanacije škode na planinskih poteh po žledolomu in snegolomu sta predstavila predsednik PZS Bojan Rotovnik in strokovni sodelavec PZS Klemen Petek. V Sloveniji je 1661 planinskih poti v skupni dolžini 9616 kilometrov (podatek
se stalno spreminja, saj v planinski organizaciji zaključujemo s
projektom vzpostavitve digitalnega katastra planinskih poti, na podlagi
katerega bomo lahko natančno določili skupno dolžino planinskih poti v
Sloveniji). Za planinske poti skrbi, jih ureja in markira 661
registriranih markacistov PZS (nekako 14,55 km planinskih poti na
markacista PZS) v okviru 195 skrbnikov poti, t. j. planinskih društev
(od 280, kolikor jih je v Sloveniji). V mesecu februarju so društva,
skrbniki planinskih poti, zaradi posledic žledoloma in snegoloma za
uporabnike zaprla kar 376 planinskih poti. Stanje planinskih poti je bilo ažurno objavljeno na spletni strani PZS, ki smo jo odprli v ta namen, http://stanje-poti.pzs.si/
in je skladno z opravljenim delom na planinskih poteh stran ažurno
urejena. Zadnji teden maja in prvi teden junija 2014 je Planinska zveza
Slovenije izvedla anketiranje med društvi, skrbniki planinskih poti, z
namenom pridobiti okvirno oceno škode na planinskih poteh zaradi
žledoloma in snegoloma. Odzvalo se je kar 60,5 % oz. 118 društev,
skrbnikov planinskih poti in od teh je kar 78 % društev prijavilo
poškodbe na planinskih poteh. Do danes so društva opravila že 562
delovnih akcij in 15.395 prostovoljnih ur. Najbolj poškodovana območja (žledolom)
so bila: Notranjska, osrednja Slovenija, Kamniška Bistrica in območje
Šoštanja, Velenja. Posledice žledoloma so bile na poteh do nadmorske
višine 1000 metrov,
medtem ko je v visokogorju, kjer je škodo povzročil snegolom, še veliko
snega in škode skrbniki poti in markacisti PZS še ne morejo oceniti. V
Planinski zvezi Slovenije smo s strani 60 % društev, skrbnikov
planinskih poti, zbrali podatke o škodi na planinskih poteh zaradi
posledic žledoloma in snegoloma, ki jo društva ocenjujejo na 380.071 €
(22 % materialni stroški, 78 % ocenjena vrednost opravljenega
prostovoljnega dela, obračunanega skladno z Zakonom o prostovoljstvu).
Planinska zveza Slovenije bo zaključno oceno o škodi na planinskih poteh zaradi žledoloma in snegoloma objavila predvidoma januarja 2015, in
sicer na osnovi oddanih letnih poročil društev, skrbnikov planinskih
poti. Glede na do sedaj zbrane podatke in glede na trenutno nezmožnost
preverjanja stanja planinskih poti predvsem v Julijskih Alpah (snegolom)
ocenjujemo, da bo škoda na planinskih poteh zaradi naravne nesreče, ki je Slovenijo prizadela februarja 2014, presegla 500.000 €, od tega samo neposredni materialni stroški okoli 100.000 €.(Več v celotnem poročilu spodaj med gradivi.)
Znova je odprtih 288 planinskih poti, še vedno pa jih je zaprtih 88. Seznam odprtih in zaprtih planinskih poti je objavljen na posebni spletni strani PZS: http://stanje-poti.pzs.si, kjer se od danes nahaja tudi grafični prikaz zaprtih poti na zemljevidu.
Glede
na prostovoljnost delovanja planinske organizacije in glede na to, da
država za vzdrževanje planinskih poti ne namenja proračunskih sredstev,
bo večina škode odpravljena s prostovoljnim delom ter z lastnimi
sredstvi planinskih društev. Ob tem se že sedaj zahvaljujemo tistim
podjetjem in organizacijam lokalne samouprave, ki sofinancirajo
vzdrževanje planinskih poti, prav tako pa se zahvaljujemo Fundaciji za
financiranje športnih organizacij v RS, da vsako leto prepozna velik
pomen planinskih poti za športno rekreacijo in finančno podpre različne
projekte vzdrževanja planinskih poti. Prav tako se zahvaljujemo vsem
tistim posameznikom, ki s poslanim SMS-om na številko 1919 in geslom POT donirajo sredstva za vzdrževanje planinskih poti in
vsem tistim, ki so sodelovali v akciji društva Ekologi brez meja pri
projektu zbiranju starega papirja Star papir za novo upanje za namen
odprave posledic naravne nesreče na planinskih poteh po Sloveniji.
Klemen Petek je predstavil tudi 2. vseslovenski Tončkov dan,
posvečen spominu na dolgoletnega načelnika Komisije za planinske poti
in podpredsednika PZS Toneta Tomšeta, ki nas je prezgodaj zapustil
junija 2012. Tokrat bo potekal v soboto, 5. julija, na Postojnskem,
kjer bomo čistili in urejali poti ter odpravljali posledice žledoloma.
Na dogodki bodo sodelovali prostovoljci - markacisti PZS (trenutno jih
je registriranih ) in strokovni kadri PZS (vodniki PZS, alpinisti ...).
Vsi ljudje dobre volje pa lahko prav tako pomagajo pri odpravi
žledoloma, in sicer naj se obrnejo na bližnje planinsko društvo in
povprašajo, kako lahko pomagajo.
Najdi nas na Facebooku
Predstavitev Planinske zveze Slovenije
SLIKE - Dan slovenskih planinskih doživetij 2014
Foto Zdenka Mihelič
