V register Planinske zveze Slovenije je vpisanih 178 koč,
zavetišč in bivakov s skoraj 7400 ležišči in več kot 10000 sedišči. Mimo njih
po gorskem svetu vodi 1661 planinskih poti. Delo v gorah je zahtevno, včasih v
izjemno neugodnih vremenskih razmerah, in lansko planinsko sezono je močno
okrnilo ravno vremensko muhasto poletje, ki je zdesetkalo obisk gora. Zaradi
manjšega obiska je bila sezona zelo nezavidljiva za lastnike in upravljavce
planinskih koč. Kot je v oceni sezone na planinskih kočah v letu 2014
(vključenih je bilo 42 koč na območju vseh gorskih predelov Slovenije), ki sta
jo pripravila s prejšnjim strokovnim sodelavcem Klemnom Petkom, poudaril Dušan
Prašnikar, je bila planinska sezona 2014 opazno slabša v primerjavi z letom
prej: »Raven skupnega prometa v letu 2014
za koče v analizi je nižja za približno 15 % v primerjavi z letom 2013. Najbolj
na udaru so bile visokogorske koče, ki so imele več kot 25 % nižji skupni
promet kot leta 2013, ki prav tako ni bilo med boljšimi. Nekatere koče, na
primer Zavetišče pod Špičkom in Koča Antona Bavčerja na Čavnu, so imele več kot
polovico manj prihodka, seveda pa so tudi izjeme – Planinski dom na Zelenici s
30 % višjim skupnim prometom. Raven tujih gostov ostaja ista kot leto prej,
tako da so predvsem v visokogorju sezono reševali tuji gostje.« Najpogostejši
vzrok za manjši obisk in probleme pri upravljanju koč, ki so jih navedla
planinska društva, je bilo slabo vreme, preostali pa še žledolom (zaprte in
poškodovane poti), vetrolom (zaprte poti), poškodbe na objektih, recesija,
delovna zakonodaja, zaostreni pogoji poslovanja, adaptacije in popravila na
kočah.
Še ene tako slabe sezone kot lani si društva in upravljavci
koč preprosto ne morejo več zamisliti, zato je za letošnjo sezono želja vseh,
da bi bilo vreme prijaznejše, je izpostavil načelnik Gospodarske komisije PZS Janko Rabič in v želji, da bi poslovne
smernice v planinskih kočah letos kazale pozitivneje, predstavil usmeritve
poslovanja planinskih koč v letu 2015: »Sredstva,
ki jih društva ustvarjajo s prometom, so edini vir, da pokrijejo vse stroške s kadrom,
vzdrževanjem, obnovami, vse zahtevnejši pa so tudi zakonski predpisi, ki ne
dopuščajo odstopanj, kar je prav, povzroča pa težave. Na uspešno poslovanje koč
vpliva več različnih dejavnikov. Predvsem je pomembno, da bodo društva uspela
zagotoviti kader, ki bo dobro upravljal postojanke in tako prispeval k
uspešnejši sezoni – predvsem, da bodo uspeli zagotovili dobro ponudbo, da bodo prijazni,
da bo notranjost koče ponudila domačnost, da bodo znali posredovati informacije
o okoliških turah, planinskih poteh in različnih zanimivostih.« Gospodarska
komisija PZS nima namenskih sredstev, da bi društvom pomagala v tako poslovno
slabih sezonah, kot je bila pretekla, prispeva pa z različnimi akcijami in
projekti, predvsem prek svetovalne pisarne za investicije in ekološke sanacije.
Posebno pozornost si zaslužita projekta Okolju
prijazna planinska koča, katerega cilj je zagotavljanje do okolja
prijaznega in energetsko učinkovitega upravljanja koč, in Družinam prijazna planinska koča z željo privabiti na planinske
koče otroke in njihove starše ter poskrbeti, da se bodo kar najbolje počutili
in se zato radi vračali. Do zdaj je PZS za prvi projekt podelila 16
certifikatov in za drugega 15 certifikatov. Pri pomoči kočam je pomembna tudi promocija
planinskih koč tako prek spletnih strani in publikacij PZS kot tudi ob
različnih dogodkih, letos na primer na sejmu Alpe-Adria, kjer se je v štirih
dneh na razstavnem prostoru PZS predstavilo več kot 20 koč.
Strokovni
sodelavec PZS Dušan Prašnikar, podpredsednik PZS Miro Eržen in načelnik
Gospodarske komisije PZS Janko Rabič na novinarski konferenci o
planinskem gospodarstvu (foto Manca Čujež)
Med ekološkimi sanacijami je treba izpostaviti projektno
nalogo Ravnanje z vodnimi viri in odpadnimi vodami na planinskih kočah v RS,
katere vodja je član Gospodarske komisije PZS Drago Dretnik, tokrat na konferenci zaradi zdravstvenih težav
zadržan. Od skupnega števila 161 planinskih koč jih je opremljenih z biološkimi
čistilnimi napravami le 53, dve pa sta priključeni na javno komunalno omrežje.
Glede na to, da Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav zahteva namestitev malih komunalnih naprav do konca
leta 2017 tudi na vseh planinskih kočah, je zadnji čas za učinkovito ukrepanje,
saj PZS ne želi omejevati obiska, želi pa izboljšati ekološke standarde
planinskih koč. Projekt želi s celovito obravnavo ravnanja z vodnimi viri na
planinskih kočah dolgoročno rešiti probleme oskrbe z vodo ter čiščenja odpadne
vode, kot je poudaril Dušan Prašnikar,
pa je njegov namen predvsem pridobivanje sredstev za rešitev te problematike: »Ker planinska društva teh sredstev ne
zmorejo zagotoviti sama, PZS išče sogovornike tako na ravni države kot tudi
denar prek evropskih sredstev.« Predvidenih skupnih investicijskih sredstev
je 5.534.450 €, pretežni del česar
bi se namenilo za gradnjo in obnovo malih čistilnih naprav, preostalo pa oskrbi
z vodo znotraj koč.
»Planinske
infrastrukture, torej planinskih koč in planinskih poti, Slovenija ne
prepoznava kot dela turistične infrastrukture, kljub temu da smo vsi turisti –
tako planinci kot gostje, ki so nastanjeni v hotelih in se podajajo na krajše
izlete v gore, vendar uporabljajo planinsko infrastrukturo, ki jo planinci
vzdržujemo s prostovoljnim delom. Zato nas čaka zahtevna naloga, da spremenimo zavest,
da mora biti tudi planinska infrastruktura deležna pozornosti širše družbene
skupnosti,« je na naslednjo problematiko opozoril podpredsednik PZS Miro Eržen. Predstavil je izhodišča
za vključevanje planinske infrastrukture (planinske koče, planinske poti,
Slovenska turnokolesarska pot) v turistično ponudbo Slovenije: tesno sodelovanje
s planinskimi društvi pri objavi informacij o odprtju posameznih koč in stanju
planinskih poti, močnejše povezovanje z lokalnimi turističnimi organizacijami
pri vključevanju ponudbe planinskih koč v turistično-pohodniške pakete, večja
pozornost promociji planinskih koč v tujini, Slovenska turnokolesarska pot kot
nova priložnost za turistično in planinsko gospodarstvo, aktivno sodelovanje v promocijskih
akcijah LTO-jev in RDO-jev, mednarodna promocija slovenske planinske in
turistične ponudbe Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp na Alpskem festivalu v
Pragi ob 115-letnici Češke koče, tesnejše povezovanje s Triglavskim narodnim
parkom pri usklajenem nastopu trženja tega območja, prenašanje primerov dobre
prakse v okviru sodelovanja s planinci treh dežel (Avstrijska Koroška,
Furlanija - Julijska Krajina in Slovenija) ter aktivno delo za prepoznavanje
planinske infrastrukture kot dela turistične infrastrukture.
Ker želi Planinska zveza Slovenije vidneje nastopati v
turistični zgodbi Slovenije, je januarja na sejmu Alpe-Adria organizirala 4. konferenco o planinskem
gospodarstvu in predstavitev
avstrijskega projekta Planinske vasi. Uspešen avstrijski prispevek k
trajnostnemu turizmu, ki se je že razširil na Bavarsko in Južno Tirolsko,
spodbuja razvoj manjših krajev s planinsko tradicijo in naravnimi danostmi za
gorski turizem po načelu manj je več, kar danes iščejo obiskovalci gora. Potencialnih
krajev v Sloveniji najdemo veliko (če pomislimo le na Jezersko, Bohinj, Trento,
Solčavo) – in tudi zanimanje med njimi je razveseljivo, zato si bo PZS v okviru
svojih zmožnosti prizadevala, da ob resni pripravljenosti vseh akterjev ta
projekt začnemo tudi v Sloveniji, je povedal Eržen.
Pomembno približevanje obiskovalcem gora – tako domačim kot
tujim, tako planincem kot turistom – je tudi informiranje. Priljubljenemu brezplačnemu
letaku planinskih koč v Julijskih Alpah se je pred kratkim pridružil še letak planinskih koč v osrednjem delu Kamniško-Savinjskih
Alp in Karavank. Njun namen je informiranje čim širše baze obiskovalcev
gora in izletnikov, ki zahajajo v naravo, prinašata pa podatke o kočah,
prenočitvenih kapacitetah in kontaktne podatke, QR-kodo vseh predstavljenih koč
in napotila PZS, dobiti ju je mogoče na turističnoinformacijskih centrih in
planinskih kočah, tako v slovenskem kot angleškem jeziku, v prihodnje pa
nameravamo z letaki pokriti še preostalo Slovenijo.
Manca Čujež |