NOVICE  

V register Planinske zveze Slovenije je vpisanih 178 koč, zavetišč in bivakov s skoraj 7400 ležišči in več kot 10000 sedišči. Mimo njih po gorskem svetu vodi 1661 planinskih poti. Delo v gorah je zahtevno, včasih v izjemno neugodnih vremenskih razmerah, in lansko planinsko sezono je močno okrnilo ravno vremensko muhasto poletje, ki je zdesetkalo obisk gora. Zaradi manjšega obiska je bila sezona zelo nezavidljiva za lastnike in upravljavce planinskih koč. Kot je v oceni sezone na planinskih kočah v letu 2014 (vključenih je bilo 42 koč na območju vseh gorskih predelov Slovenije), ki sta jo pripravila s prejšnjim strokovnim sodelavcem Klemnom Petkom, poudaril Dušan Prašnikar, je bila planinska sezona 2014 opazno slabša v primerjavi z letom prej: »Raven skupnega prometa v letu 2014 za koče v analizi je nižja za približno 15 % v primerjavi z letom 2013. Najbolj na udaru so bile visokogorske koče, ki so imele več kot 25 % nižji skupni promet kot leta 2013, ki prav tako ni bilo med boljšimi. Nekatere koče, na primer Zavetišče pod Špičkom in Koča Antona Bavčerja na Čavnu, so imele več kot polovico manj prihodka, seveda pa so tudi izjeme – Planinski dom na Zelenici s 30 % višjim skupnim prometom. Raven tujih gostov ostaja ista kot leto prej, tako da so predvsem v visokogorju sezono reševali tuji gostje.« Najpogostejši vzrok za manjši obisk in probleme pri upravljanju koč, ki so jih navedla planinska društva, je bilo slabo vreme, preostali pa še žledolom (zaprte in poškodovane poti), vetrolom (zaprte poti), poškodbe na objektih, recesija, delovna zakonodaja, zaostreni pogoji poslovanja, adaptacije in popravila na kočah.

Še ene tako slabe sezone kot lani si društva in upravljavci koč preprosto ne morejo več zamisliti, zato je za letošnjo sezono želja vseh, da bi bilo vreme prijaznejše, je izpostavil načelnik Gospodarske komisije PZS Janko Rabič in v želji, da bi poslovne smernice v planinskih kočah letos kazale pozitivneje, predstavil usmeritve poslovanja planinskih koč v letu 2015: »Sredstva, ki jih društva ustvarjajo s prometom, so edini vir, da pokrijejo vse stroške s kadrom, vzdrževanjem, obnovami, vse zahtevnejši pa so tudi zakonski predpisi, ki ne dopuščajo odstopanj, kar je prav, povzroča pa težave. Na uspešno poslovanje koč vpliva več različnih dejavnikov. Predvsem je pomembno, da bodo društva uspela zagotoviti kader, ki bo dobro upravljal postojanke in tako prispeval k uspešnejši sezoni – predvsem, da bodo uspeli zagotovili dobro ponudbo, da bodo prijazni, da bo notranjost koče ponudila domačnost, da bodo znali posredovati informacije o okoliških turah, planinskih poteh in različnih zanimivostih.« Gospodarska komisija PZS nima namenskih sredstev, da bi društvom pomagala v tako poslovno slabih sezonah, kot je bila pretekla, prispeva pa z različnimi akcijami in projekti, predvsem prek svetovalne pisarne za investicije in ekološke sanacije. Posebno pozornost si zaslužita projekta Okolju prijazna planinska koča, katerega cilj je zagotavljanje do okolja prijaznega in energetsko učinkovitega upravljanja koč, in Družinam prijazna planinska koča z željo privabiti na planinske koče otroke in njihove starše ter poskrbeti, da se bodo kar najbolje počutili in se zato radi vračali. Do zdaj je PZS za prvi projekt podelila 16 certifikatov in za drugega 15 certifikatov. Pri pomoči kočam je pomembna tudi promocija planinskih koč tako prek spletnih strani in publikacij PZS kot tudi ob različnih dogodkih, letos na primer na sejmu Alpe-Adria, kjer se je v štirih dneh na razstavnem prostoru PZS predstavilo več kot 20 koč.

Strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar, podpredsednik PZS Miro Eržen in načelnik Gospodarske komisije PZS Janko Rabič na novinarski konferenci o planinskem gospodarstvu (foto Manca Čujež)

Med ekološkimi sanacijami je treba izpostaviti projektno nalogo Ravnanje z vodnimi viri in odpadnimi vodami na planinskih kočah v RS, katere vodja je član Gospodarske komisije PZS Drago Dretnik, tokrat na konferenci zaradi zdravstvenih težav zadržan. Od skupnega števila 161 planinskih koč jih je opremljenih z biološkimi čistilnimi napravami le 53, dve pa sta priključeni na javno komunalno omrežje. Glede na to, da Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav zahteva namestitev malih komunalnih naprav do konca leta 2017 tudi na vseh planinskih kočah, je zadnji čas za učinkovito ukrepanje, saj PZS ne želi omejevati obiska, želi pa izboljšati ekološke standarde planinskih koč. Projekt želi s celovito obravnavo ravnanja z vodnimi viri na planinskih kočah dolgoročno rešiti probleme oskrbe z vodo ter čiščenja odpadne vode, kot je poudaril Dušan Prašnikar, pa je njegov namen predvsem pridobivanje sredstev za rešitev te problematike: »Ker planinska društva teh sredstev ne zmorejo zagotoviti sama, PZS išče sogovornike tako na ravni države kot tudi denar prek evropskih sredstev.« Predvidenih skupnih investicijskih sredstev je 5.534.450 €, pretežni del česar bi se namenilo za gradnjo in obnovo malih čistilnih naprav, preostalo pa oskrbi z vodo znotraj koč.

»Planinske infrastrukture, torej planinskih koč in planinskih poti, Slovenija ne prepoznava kot dela turistične infrastrukture, kljub temu da smo vsi turisti – tako planinci kot gostje, ki so nastanjeni v hotelih in se podajajo na krajše izlete v gore, vendar uporabljajo planinsko infrastrukturo, ki jo planinci vzdržujemo s prostovoljnim delom. Zato nas čaka zahtevna naloga, da spremenimo zavest, da mora biti tudi planinska infrastruktura deležna pozornosti širše družbene skupnosti,« je na naslednjo problematiko opozoril podpredsednik PZS Miro Eržen. Predstavil je izhodišča za vključevanje planinske infrastrukture (planinske koče, planinske poti, Slovenska turnokolesarska pot) v turistično ponudbo Slovenije: tesno sodelovanje s planinskimi društvi pri objavi informacij o odprtju posameznih koč in stanju planinskih poti, močnejše povezovanje z lokalnimi turističnimi organizacijami pri vključevanju ponudbe planinskih koč v turistično-pohodniške pakete, večja pozornost promociji planinskih koč v tujini, Slovenska turnokolesarska pot kot nova priložnost za turistično in planinsko gospodarstvo, aktivno sodelovanje v promocijskih akcijah LTO-jev in RDO-jev, mednarodna promocija slovenske planinske in turistične ponudbe Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp na Alpskem festivalu v Pragi ob 115-letnici Češke koče, tesnejše povezovanje s Triglavskim narodnim parkom pri usklajenem nastopu trženja tega območja, prenašanje primerov dobre prakse v okviru sodelovanja s planinci treh dežel (Avstrijska Koroška, Furlanija - Julijska Krajina in Slovenija) ter aktivno delo za prepoznavanje planinske infrastrukture kot dela turistične infrastrukture.

Ker želi Planinska zveza Slovenije vidneje nastopati v turistični zgodbi Slovenije, je januarja na sejmu Alpe-Adria organizirala 4. konferenco o planinskem gospodarstvu in predstavitev avstrijskega projekta Planinske vasi. Uspešen avstrijski prispevek k trajnostnemu turizmu, ki se je že razširil na Bavarsko in Južno Tirolsko, spodbuja razvoj manjših krajev s planinsko tradicijo in naravnimi danostmi za gorski turizem po načelu manj je več, kar danes iščejo obiskovalci gora. Potencialnih krajev v Sloveniji najdemo veliko (če pomislimo le na Jezersko, Bohinj, Trento, Solčavo) – in tudi zanimanje med njimi je razveseljivo, zato si bo PZS v okviru svojih zmožnosti prizadevala, da ob resni pripravljenosti vseh akterjev ta projekt začnemo tudi v Sloveniji, je povedal Eržen.

Pomembno približevanje obiskovalcem gora – tako domačim kot tujim, tako planincem kot turistom – je tudi informiranje. Priljubljenemu brezplačnemu letaku planinskih koč v Julijskih Alpah se je pred kratkim pridružil še letak planinskih koč v osrednjem delu Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Njun namen je informiranje čim širše baze obiskovalcev gora in izletnikov, ki zahajajo v naravo, prinašata pa podatke o kočah, prenočitvenih kapacitetah in kontaktne podatke, QR-kodo vseh predstavljenih koč in napotila PZS, dobiti ju je mogoče na turističnoinformacijskih centrih in planinskih kočah, tako v slovenskem kot angleškem jeziku, v prihodnje pa nameravamo z letaki pokriti še preostalo Slovenijo.

Manca Čujež